Na to, da se kreditno tveganje hitro povečuje, kaže več kazalnikov. Strmo naraščajo zamude komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečuje se tudi delež nedonosnih terjatev, aktive bank prehajajo iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C, višja pa je tudi pokritost terjatev z oslabitvami. Slednja je do konca septembra narasla na 3,5 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke več kot ob koncu leta 2008, medtem ko so se v tem obdobju ob 3,8-odstotni rasti razvrščenih terjatev oslabitve in rezervacije bank povečale za 20 odstotkov.

Poleg tega imajo dejavnosti gradbeništvo, promet in skladiščenje ter poslovanje z nepremičninami visok finančni vzvod. Gradbeništvo in poslovanje z nepremičninami sta bili tudi sicer dejavnosti, ki sta se v letih pred krizo nadpovprečno zadolževali. Zadolženost, izkazana s finančnim vzvodom, je v gradbeništvu do konca lanskega leta dosegla 420 odstotkov, v poslovanju z nepremičninami pa 281 odstotkov.

Zamude pri plačevanju vseh nefinančnih podjetij do bank so sicer od konca leta 2007 do letošnjega oktobra narasle za 7,7 odstotne točke, na 14,3 odstotka. V Banki Slovenije še ugotavljajo, da je bila zadolženost podjetij v Sloveniji višja kot v povprečju območja evra. Razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem je v večini držav območja evra nižje kot v Sloveniji, kar lahko delno pojasnimo z večjo konzervativnostjo slovenskih bank pri kreditiranju podjetij in naraščanju razlik v obrestnih merah v območju evra v zadnjih dveh letih.

Poslabšanje kreditnega portfelja je bila tako neizogibna posledica finančne in gospodarske krize, vendar kljub temu v Banki Slovenije ocenjujejo, da bi do tega prišlo tudi v manj turbulentnih razmerah. Krivulja izjemno visoke kreditne rasti se je namreč približevala zgornji meji vzdržnosti in bi se prej ali slej obrnila navzdol. "Obrat kreditnega cikla je bil z zaostritvijo mednarodne finančne krize samo pospešen," pojasnjujejo ter dodajajo, da lahko v prihodnjih mesecih zaradi pričakovanega nadaljnjega prerazvrščanja dolžnikov iz manj v bolj tvegane skupine pričakujemo še nadaljnje slabšanje kreditnega portfelja.

Izpostavljenost bančnega sistema kreditnemu tveganju zaradi kreditiranja holdingov pa se je zmanjšala zaradi unovčevanja zavarovanj. V zadnjem četrtletju lani, ko je bilo financiranje menedžerskih odkupov podjetij in lastniške konsolidacije na višku, so terjatve holdingov predstavljaje 5,9 odstotka razvrščene aktive bank. Od takrat se je zaradi zapadlosti kratkoročnih posojil ta delež postopoma zniževal in je septembra znašal 4,4 odstotka. Vendar, kot opozarjajo, holdingi predstavljajo skupino komitentov z najhitreje rastočimi zamudami ter obenem z najhitrejšo rastjo oblikovanih oslabitev in rezervacij.

Zaradi naraščanja kratkoročnih posojil s fiksno obrestno mero ter zaradi naraščanja vlog države z ročnostjo do enega leta se je medtem znižalo obrestno tveganje. Tudi tečajno tveganje kljub rahlemu povečanju neto odprte devizne pozicije ostaja nizko.

Slovenski bančni sistem je sicer kljub zaostrenim razmeram ohranjal ustrezno raven solventnosti s kapitalsko ustreznostjo v višini 11,6 odstotka ter kapitalsko ustreznostjo prvega reda v višini 9,3 odstotka. Izboljšala se je kapitalska ustreznost skupine majhnih domačih bank, vendar ta vseeno ostaja nižja kot v primerljivih bankah v Evropski uniji. Manj primerna je tudi struktura kapitalskih zahtev, v kateri se kaže profil tveganosti. "Prav ta skupina bank bo v aktualnih finančnih razmerah najtežje zagotavljala dodatne dokapitalizacije," še ugotavljajo v Banki Slovenije.