Vendar so si prodajalci pridržali pravico, da lahko kadarkoli izstopijo iz konzorcija, ki ga sicer koordinirata svetovalna družba Arkas in Nova Ljubljanska banka. Hkrati po naših informacijah interes potencialnih kupcev za skupni prevzem Mercatorja zadnje mesece preverja tudi Kapitalska družba (Kad).
Kad bi bil portfeljski vlagatelj
Začetek prodaje Mercatorja sega v konec leta 2008, ko je Skupina Pivovarna Laško skupaj z Infondom Holdingom sprožila postopke za prodajo do 48 odstotkov Mercatorja. Zaradi špekulativnih interesov posameznih lastnikov in kupcev se je v proces lastniških sprememb vključila tudi država prek Kada, čeprav je ta iz lastništva skupaj s Sodom izstopil leta 2005 med vlado Janeza Janše. Kad je tako avgusta izrazil interes za nakup desetine Mercatorja, ki ga je po zasegu delnic Infondu Holdingu prodajala NLB, vendar ni ponudil primerne cene. Kasneje je pogovore o morebitnem nakupu vodil tudi z banko Unicredit (osemodstotna lastnica), ki se je najhitreje želela umakniti iz Mercatorja.
Podrobnosti sicer še niso znane, toda po naših informacijah so na Kadu v zaključni fazi izbire potencialnih finančnih investitorjev, ki jih zanima skupni lastniški vstop v Mercator. Kad namerava postati zgolj portfeljski vlagatelj, njegov delež naj bi znašal do 10 odstotkov, najverjetneje pa bi glede na načrtovano preoblikovanje paradržavnih skladov kupil celo samo petodstotni delež. Ker je Mercator strateškega pomena za državo, zlasti za slovensko živilsko-predelovalno industrijo, bi se država v lastništvo Mercatorja vrnila zlasti zato, da bi se poskušala dogovoriti za vpliv na upravljanje. Poleg tega bi želela imeti vpliv tudi na prodajo Mercatorja, saj se pričakuje, da bo izbrani finančni investitor čez pet do sedem let izstopil iz lastništva. Po naših informacijah so Kadu interes med drugim izrazili investitorji, ki so želeli Mercator kupiti že od Pivovarne Laško in Infonda Holdinga. Omenja se zlasti Bain Capital in CVC Capital, pa tudi Kohlberg Kravis Roberts & Co in Goldman Sachs, ki so se v preteklosti že zanimali za druge trgovske verige, na primer turški Migros.
Naprodaj bo večina Mercatorja
Kot rečeno, so prodajne postopke začeli tudi lastniki. Šest bank - Unicredit banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, NKBM, Banka Koper in Hypo Alpe Adria - je že novembra najelo družbo Arkas za svetovalca pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja. Sedaj se je konzorciju pridružila še NLB, ki zastopa tudi Banko Celje, s katero imata 15 odstotkov družbe. Morebitni kupec deleža bank bo moral objaviti ponudbo za prevzem, glede na Mercatorjevo lastniško strukturo pa je pričakovati, da bo naprodaj večinski paket družbe. Zaradi težkega finančnega položaja je namreč pričakovati, da bo svoj 23-odstotni delež v morebitnem prevzemu prodala tudi Pivovarna Laško. Iz lastništva bi v primeru prihoda večinskega lastnika brez dvoma izstopil tudi Rodić (4,6-odstotni delež), najverjetneje pa bi svoje deleže prodali tudi domači in tuji finančni vlagatelji ter mali delničarji, ki imajo skupaj tretjino lastništva.
Ključna bo cena
Uspeh prodajnih postopkov bo odvisen zlasti od ponujene cene, saj je cena eno od ključnih meril finančnih skladov za investiranje. Banke, ki so Mercatorjeve delnice poleti zasegle Infondu Holdingu, pa brez dvoma pričakujejo, da bodo za delnico iztržile več kot 167 evrov, kolikor je znašala najvišja cena zaseženih delnic. Ob tem velja opozoriti, da so spomladi Pivovarni Laško in Infondu Holdingu finančni investitorji dajali ponudbe, ki so bile krepko pod tržno ceno - po neuradnih informacijah so namreč znašale okoli 110 evrov za delnico. Višje so bile zgolj ponudbe strateških investitorjev iz branže, ki pa tudi po ocenah predstavnikov vlade in uprave Mercatorja predstavljajo preveliko nevarnost živilsko-predelovalni industriji. Toda že prodajni postopki Laščanov so pokazali, da se resni investitorji v lastništvo Mercatorja ne želijo podajati ob nasprotovanju politike.
