"Na zadnjem Pro tour turnirju v Varšavi sem marsikaj zapravil. Pogled na lestvico pokaže, da so razlike majhne. Če bi se uvrstil v polfinale, za katerega sem imel realne možnosti, bi se lahko prebil tudi na turnir najboljših evropskih igralcev. A nesrečen poraz z Avstrijcem Robertom Gardošom mi je najbrž preprečil, da bi izboljšal svojo najboljšo uvrstitev na lestvici, to je 38. mesto. Padec za tri mesta od novembrske lestvice pa ni tako velika moja krivda, kot krivda nekaterih, ki so me z dobrimi igrami v tem mesecu prehiteli," še vedno ni pozabil tesnega poraza na MOP Poljske proti Gardošu.

Novogoričan, ki trenutno uspešno igra v nemški ligi, je sicer s sezono zadovoljen. Na svetovnem prvenstvu je dosegel svoj maksimum, uvrstil se je med najboljših 32, potem ko je premagal olimpijskega prvaka iz Aten Južnokorejca Seun Min Ryuja. Nekoliko slabši od pričakovanj je bil na evropskem prvenstvu, kjer ga je že v 2. krogu zaustavil Čeh Tomaš Pavelka, kar pa ne ocenjuje kot neuspeh, še posebno ker je v ekipnem delu zabeležil le en poraz. Zato pa je skupaj s Karakaševićem v igri dvojic osvojil svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih. Na Pro tour turnirjih je imel veliko smole pri žrebu, ko je ni imel, pa ni izkoristil priložnosti: "Prav izkoristek teh priložnost si štejem kot največjo napako. Čas je, da stopim korak naprej, skoraj vsi igralci moje ravni so že vsaj enkrat nastopili v polfinalu večjih turnirjev, meni to še ni uspelo. Ne vem, zakaj. Ne bi rekel, da nimam glave in da v odločilnih trenutkih vedno odpovem. Igral sem nešteto pomembnih tekem, tudi za svoje klube, jih ogromno dobil, jim s svojimi zmagami prinesel tudi naslove. Zakaj se mi tolikokrat zalomi na turnirjih, pa enostavno ne vem."

Kljub temu pa se 28-letni športnik ne predaja, prepričan je, da mu bo enkrat uspelo. Mogoče že zanj najpomembnejšem turnirju MOP Slovenije v Velenju, ki bo tudi v letu 2010 prvi Pro tour turnir sezone. Letos zaradi bolezni na njem ni igral, za to bo že čez dober mesec - turnir bo na sporedu od 19. do 23. januarja, še bolj motiviran.

Med tem ko se Tokič že nekaj let giblje okoli 40. mesta, pa drugi slovenski igralci nazadujejo. Med najboljšimi 300 igralci ni drugih, kar ni nič čudnega, saj se z izjemo evropskih in svetovnih prvenstev mednarodnih tekmovanj zaradi slabega finančnega stanja krovne zveze niti ne udeležujejo. Še zadnji, ki je izpadel s TOP 300, je Mitja Horvat, trenutno je na 305. mestu. Uroš Slatinšek je 347., mladi Jan Žibrat, ki naj bi bil naslednik Tokiča (te dni nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kolumbiji) 505., Bojan Ropoša je na 541. mestu.

Podobno stanje je pri dekletih. Martina Safran je kot najboljša Slovenka še vedno na solidnem 157. mestu, a za reprezentanco že nekaj časa ne igra, podobno kot Biljana Todorović, ki je še vedno na 189. mestu. Jana Tomazini je 297., Manca Fajmut 376., Kristin Fatorič 465., Vesna Rojko 468., Natalija Lužar pa 491.

Na lestvici seveda spet prevladujejo kitajski igralci. Pri moških so na prvih treh mestih, zasedajo jih Wang Hao, Ma Long in Ma Lin, četrti je Nemec Timo Boll. Pri ženskah so Kitajke na prvih petih mestih - vodi Zhang Yining pred Guo Yue in Liu Shiwen, kar osem jih je med prvo deseterico. Najboljša Evropejka je Avstrijka Liu Jia, že njeno ime pa pove, da je kitajskega rodu. Najboljša "originalna" Evropejka je Belorusinja Viktoria Pavlovič na 24. mestu.