V tretjem s 6:2 in izgubim. V četrtem 3:0 in spet izgubim. Naslednja dva niza gladko dobim, v zadnjem vodim 8:3, odlično igram, imam pri 10:8 dve zaključni žogici. Potem pa... Naj gre vse nekam," je dan po porazu v Varšavi iz Düsseldorfa sporočil Bojan Tokič, ki je imel s klopi podporo selektorja Bojana Raka.
Tokič se v nadaljevanju ni umiril. "Gardos, Baum in Steger so igralci, ki igrajo v polfinalih svetovnega pokala, meni takšen podvig še ni uspel, čeprav od njih nisem nič slabši. Ko bi bil igralec, ki se v odločilnih trenutkih podela v hlače, bi še razumel takšne poraze, tako pa jih ne. V karieri sem dobil vsaj 90 odstotkov odločilnih tekem, a v posamični konkurenci na tekmah svetovnega pokala mi ne gre. Zdaj lahko le objokujem, kako bi v četrtfinalu igral z Lin Jujem iz Dominikanske republike, ki sem ga v obeh odigranih dvobojih dvakrat dobil... Najhuje pa je, da sem zapravil zaključno žogico za nastop na najmočnejšem evropskem turnirju TOP 12, ki bo za nameček februarja v Düsseldorfu, kjer živim."
Poraza Tokič očitno prav kmalu še ne bo prebolel, mu bo pa gotovo lažje, ko se bo spomnil, kako je v prvem krogu premagal mladega Kitajca Fanga Boja. "Bojda gre za igralca, rojenega leta 1993. Je izjemno obetaven, odličen v dolgih izmenjavah, ki veliko zmaguje tudi v elitni kitajski ligi. Izkoristil sem boljši začetni udarec in vračanje le tega. Priznam pa, da je lep občutek vsakih toliko časa premagati pravega Kitajca," je le v nekoliko lepšem tonu končal Tokič, ki ga v začetku prazničnega decembra čakata še dve tekmi v bundesligi proti Plüderhausnu in Hannovru, 13. decembra pa bo za dobra dva tedna prišel v Slovenijo.
