Ob tem je pojasnila, da se države v razvoju na konferenci v danskem Koebenhavnu v tem trenutku dejansko "prodajajo", da želijo za svoj glas k sporazumu finančna sredstva za prilagajanje na podnebne spremembe. "Bojimo pa se, da bodo ta sredstva za recimo afriške države, izginila v žepih posameznikov," je opozorila Kajfež Bogatajeva.
Poudarila je tudi, da je dober primer z močno vizijo Velika Britanija, ki je že sprejela ustrezen podnebni zakon. Danska pa da ima dobro pripravljeno gospodarstvo in lahko takoj začne z izvažanje energije, ki jo proizvedejo vetrne elektrarne. "Deforestacija pa mora biti ustavljena takoj, vendar ta cilj ni zaželen niti v EU, ker bi to pomenilo tudi za nas višje cene hrane," je še dodala klimatologinja.
V predavanju z naslovom Kdo se boji podnebnih sprememb je opozorila, da se število Zemljanov v eni uri poveča za 10.000, da imamo vsako uro 1500 hektarov gozdov manj, da vsako uro oddamo poljem 1,7 milijona ton dušika skozi mineralna gnojila. V zrak vsako uro pošljemo štiri milijone ton ogljikovega dioksida, prav tako pa vsako uro izumrejo tri živalske vrste, kar je tisočkrat hitreje od naravnega izumiranja.
Kajfež Bogatajeva je izpostavila, da se je Zemlja v zadnjih 100 letih segrela v povprečju za od 0,7 do ene stopinje Celzija, še bolj pa se je segrela regionalno. V Sloveniji je bilo zadnje normalno hladno leto leto 1978, od takrat po njenih besedah vsa leta pretopla. V zadnjih 10 letih pri nas sneg zapade pol meseca kasneje in izgine mesec dni prej.
Sloveniji se ob dvigu globalne temperature za dve ali več stopinj Celzija obetajo toplejše zime in pa sušna poletja, kar bo povzročilo veliko težav pri kmetovanju, ki smo ga vajeni.
Podnebne spremembe pa po mnenju klimatologinje prinašajo mnogo več od poplav in suš, prinašajo socialno nestabilnost, vojne za vodo, okoljski terorizem, ekonomska tveganja in številne migracije.
