V obdobju od leta 1990 do 2008 so največjo škodo zabeležili v Bangladešu, Mjanmaru in Hondurasu, je razkrilo poročilo o indeksu globalnega klimatskega tveganja, ki so ga danes predstavili na podnebni konferenci na Danskem.

V zadnjih 20 letih naj bi tako ekstremni vremenski pojavi, kot so tropske nevihte, tornadi, poplave in suše, povzročili za 17.000 milijard dolarjev škode, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Bangladešu, ki je bil v zadnjih dveh desetletjih zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadet, je leta 1991 80 odstotkov vseh nesreč povzročil en sam ciklon, država pa je po navedbah poročila neprenehoma oškodovana zaradi ekstremnih vremenskih pojavov.

Ciklon Nargis je leta 2008 v Mjanmaru, ki po indeksu klimatskega tveganja zaseda drugo mesto, zahteval 85.000 človeških življenj.

Strokovnjaki medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) v svojem poročilu še iz leta 2007 opozarjajo, da dvig povprečne globalne temperature povzroča večje število ekstremnih vremenskih pojavov, obenem pa vpliva na druge podnebne spremembe, kot je dvig morske gladine, taljenje ledenikov in podobno.

Svoje poročilo so v Koebenhavnu danes razkrili tudi vodilni svetovni vremenoslovci. Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije je izpostavil, da je obdobje od leta 2000 do 2009 verjetno najtoplejše obdobje od leta 1850. Leto 2009 pa naj bi bilo po pričakovanjih peto najtoplejše leto v tem času, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Ljubljana je med čistejšimi evropskimi prestolnicami po količini CO2 na prebivalca

Udeleženci podnebne konference v Koebenhavnu so danes med drugim prisluhnili predstavitvi rezultatom raziskave o okolju prijaznih evropskih prestolnicah. Okolju najbolj prijazen je prav Koebenhavn, Ljubljana pa se med 30 mesti uvršča na 19. mesto. Po količini CO2 na prebivalca pa slovenska prestolnica zaseda tretje mesto.

Raziskavo European Green City Indeks, ki jo je družba Siemens pripravila v sodelovanju z raziskovalnim oddelkom revije The Economist, Economist Intelligence Unit, je vodstvo slovenskega Siemensa še pred predstavitvijo v danski prestolnici predstavilo na novinarski konferenci v Ljubljani.

Kot je pojasnila Martina Merslavič iz Siemensa, gre za prvo celovito in neodvisno primerjavo 30 evropskih političnih in gospodarskih prestolnic glede na njihovo okoljsko trajnost. Kot omenjeno, se je Ljubljana uvrstila na 19. mesto, v skupini prestolnic vzhodne Evrope pa so se pred njo uvrstila mesta Vilna, Riga, Varšava in Budimpešta.

Najvišje na lestvici so se uvrstila nordijska mesta, na rep pa bolgarska Sofija in ukrajinski Kijev. Okolju najbolj prijazno mesto je, kot omenjeno, Koebenhavn, sledijo pa Stockholm, Oslo, Dunaj, Amsterdam, Zürich, Helsinki, Berlin, Bruselj, Pariz in London. Pred Ljubljano so se uvrstili še Madrid, Vilna, Rim, Riga, Varšava, Budimpešta in Lozbona.

Ljubljana je najboljši rezultat dosegla v podkategoriji neposrednih emisij ogljikovega dioksida (CO2) na prebivalca, kjer je po količini emisij tretje najčistejše mesto; uvršča se za Oslom in Carigradom. Dobre rezultate je slovenska prestolnica dosegla tudi v kategorijah transporta, kakovosti zraka in na področju okoljskega upravljanja.

Gospodarske razmere in aktivnost civilne družbe sta močna dejavnika okoljske osveščenosti

Sicer pa je raziskava pokazala, tako Merslavičeva, da imajo skoraj vsa mesta nižje emisije CO2 na prebivalca od povprečja evropske sedemindvajseterice, ki znaša 8,46 tone letno. 23 od 30 mest ima cilj za zmanjševanje CO2, ki je ločen od nacionalnih ciljev. Več kot polovica prebivalcev v raziskavo vključenih mest bodisi hodi, kolesari ali uporablja javni prevoz na delo, dve tretjini mest pa aktivno promovira zelene oblike transporta. Povprečna količine mestnih odpadkov na prebivalca znaša 511 kilogramov, 24 mest pa uresničuje ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov.

Kot je poudarila Merslavičeva, pa v analiziranih mestih v povprečju še vedno ena tretjina ljudi uporablja avto za prevoz na delo, delež energije iz obnovljivih virov je majhen in znaša le 7,3 odstotka, kar je bistveno manj od evropskega cilja za povečanje obnovljivih virov na 20 odstotkov v letu 2020. Le slaba polovica mest aktivno promovira uporabo zelene energije, problematično sta tudi puščanje vodovodov in majhen delež recikliranih odpadkov.

Kot je še razvidno iz raziskave, je povezanost med uvrstitvijo na lestvici in gospodarskimi razmerami v posameznimi državami izrazita, na razvrstitev pa vplivajo tudi zgodovinska dejstva. Medtem med velikostjo mest in okoljsko prijaznostjo ni nobene povezave, je pa uvrstitev povezana z aktivnostjo civilne družbe. Na okoljske politike novih članic EU je imel vstop v unijo pozitiven vpliv, pri uvrstitvi pa je pomembna tudi lokacija posamezne države oz. razpoložljivi viri.