Svojim sogovornikom je dejal, da bi bila Srbija izjemno zadovoljna, če bi Črna gora počakala z odprtjem veleposlaništva v Prištini do odločitve sodišča.

Črnogorsko zunanje ministrstvo je odgovorilo, da diplomatski odnosi s Kosovom doslej niso bili vzpostavljeni le iz tehničnih razlogov, ker na takšno potezo ni bila pripravljena uradna Priština. Poleg tega so poudarili, da napoved vzpostavljanja diplomatskih odnosov ne pomeni tudi izmenjave veleposlanikov. Črnogorski premier Milo Đukanović in podpredsednik vlade Svetozar Marović medtem menita, da bo meddržavno sodišče ugotovilo, da je bila razglasitev kosovske neodvisnosti nelegalna. Potrdila sta, da bo Črna gora ob takšnem scenariju ponovno preučila odločitev o priznanju Kosova.

S Kosovom povezana vsa balkanska vprašanja

Strokovnjak za mednarodno pravo in direktor beograjskega centra za človekove pravice Vojin Dimitrijević meni, da mnoge države čakajo na presojo haaškega sodišča o skladnosti enostranske razglasitve kosovske neodvisnosti z mednarodnim pravom, vendar je prepričan, da ta odločitev ne bo zagotovila nadaljevanja pogajanj, pri čemer vztraja Srbija. Dimitrijević je dejal, da bi se moral na Balkanu ponoviti neke vrste berlinski kongres, saj so vsa vprašanja povezana. Za preprečitev bodočih trenj bi se po njegovem mnenju ta vprašanja morala rešiti na veliki konferenci. "Ne delajmo se norca. Vprašanje Republike srbske je opazno povezano z vprašanjem Kosova," je dejal Dimitrijević. "Nekateri menijo, da bi bil to način kompenzacije. V Srbiji še vedno živi ideja nekakšne velike Srbije, ki naj bi nastala vsaj na področjih, kjer so Srbi v večini," opozarja strokovnjak.

ZDA izkorišča status velike sile

Razprava na meddržavnem sodišču se je začela 1. decembra po nalogu generalne skupščine Združenih narodov, ki je ugodila srbski iniciativi. Sodišče naj bi posvetovalno odločitev sprejelo do sredine prihodnjega leta. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da se je za sodelovanje na razpravi prijavilo vseh pet stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov. ZDA, Velika Britanija in Francija zagovarjajo neodvisnost Kosova, stališča Beograda pa podpirata Rusija in Kitajska, ki sploh prvič nastopa pred sodiščem.

ZDA si že vsaj od padca berlinskega zidu pred dvajsetimi leti naprej dosledno pridržujejo pravico supersile, da se ne strinja z mnenjem preostalih držav sveta in jim narekujejo pogoje, ki se jih same ne držijo. Sistem velikih sil je bil vzpostavljen na dunajskem kongresu leta 1815, ko so se Združeno kraljestvo, Avstrija, Prusija, Francija in Rusija odločili, da na svoja pleča prevzamejo breme svetovne ureditve in ohranjanja svetovnega miru.

Skozi zgodovino se je sestava tega elitnega kluba kot tudi definicija velike sile pogosto spreminjala. Avstrija je status velike sile izgubila po prvi svetovni vojni z razpadom Avstro-Ogrske, Japonska in Italija sta takšen status uživali od začetka dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne, podobno pa velja tudi za Nemčijo. ZDA so se tem državam priključile na začetku minulega stoletja, Kitajska pa po drugi svetovni vojni. Od leta 1815 status velike sile še vedno uživajo Velika Britanija, Francija in Rusija, neformalno pa sta tej skupini držav danes najbližji Japonska in Nemčija.