"Prepričan sem, da bo konferenca v Koebenhavnu privedla do močnega in pomembnega političnega dogovora, ki bo nato podlaga za pravno obvezujoč sporazum," je v pogovoru za francosko televizijo TV5 dejal Ban.
Dogovor mora vključevati "ambiciozne cilje za srednjeročno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v razvitih državah" in "enako ambiciozne cilje za omejitev izpustov v državah v razvoju", je dejal Ban. Ob tem je izrazil upanje, da bo dogovor iz Koebenhavna vključeval finančno pomoč državam v razvoju v vrednosti 10 milijard ameriških dolarjev.
Kumi Naidoo, izvršni direktor nevladne okoljske organizacije Greenpeace International, je danes poudaril, da podnebni vrh v Koebenhavnu ponuja odločujoč trenutek v zgodovini in v imenu Greenpeacea voditelje pozval, da se dogovorijo o pravno zavezujočem sporazumu.
Ta naj bi vključeval zmanjšanje emisij za 40 odstotkov do leta 2020 s strani razvitih držav glede na raven iz 1990, namenitev 110 milijard evrov letno s strani razvitih držav za financiranje ukrepov blaženja, prilaganja in zaustavitve deforestacije v državah v razvoju. Dogovoriti bi se morali tudi za konec tropske deforestacije do leta 2020 in za to, da morajo države v razvoju s podporo razvitih držav zmanjšati svojo načrtovano rast emisij za 15 do 30 odstotkov do leta 2020, so sporočili iz Greenpeacea v Sloveniji.
Poslopje, kjer bo potekala podnebna konferenca, je danes sicer pretresel bombni preplah. Varnostne službe so zaradi sumljivega paketa v celoti zaprle poslopje, nakar so ga po natančnem pregledu znova odprli, še poroča AFP.
Cilj podnebne konference je najti pravičen, celovit, ambiciozen in globalen dogovor o boju proti podnebnim spremembam, ki bo po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol. Glede na zadnji razvoj dogodkov v Koebenhavnu sicer ne bodo sklenili pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični dogovor. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letu 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.
