"Naši odnosi niso to, kar bi lahko bili. Tu je potencial," je na novinarski konferenci dejal Berlusconi, ob tem pa dodal, da imajo Belorusi Lukašenka radi, kar se vidi tudi na volitvah.
Lukašenko pa je spomnil na pomen Berlusconijevega obiska. "Vašega obiska ne smatramo le v kontekstu dvostranskih odnosov, temveč tudi kot izraz podpore naši državi na mednarodnem prizorišču," je dejal.
"Našim gospodarskim in industrijskim odnosom lahko damo pomemben zagon," je Lukašenku že ob začetku pogovorov dejal Berlusconi. "Jaz bi lahko vodil delegacijo italijanskih gospodarstvenikov. Jaz vem, kdo so pravi ljudje," je dodal italijanski premier.
"Močno smo se trudili, da smo dosegli določeno raven sodelovanja med našima državama in našimi velikimi podjetji," je ob tem dejal Lukašenko.
V času Berlusconijevega obiska sta sicer italijanska in beloruska stran podpisali več sporazumov s področja energetike, industrije in kmetijstva, pa tudi osnutek sporazuma med italijanskim koncernom Finmeccanica in belorusko vlado.
Belorusija se je po prihodu Lukašenka na oblast leta 1994 znašla v izolaciji. Temu so botrovale predvsem hude kršitve človekovih pravic, zaradi česar so ZDA Lukašenka nekoč označile za "zadnjega diktatorja v Evropi". Evropa je nato v zadnjem letu začela krepiti stike z Belorusije.
Bruselj je med drugim letos začasno ukinil prepoved potovanja za Lukašenka v države EU, Belorusijo pa je vključil tudi v t.i. Vzhodno partnerstvo. Lukašenko je v zameno osvobodil nekaj političnih zapornikov, ob čemer pa analitiki dvomijo, da bo privolil v bolj obsežne reforme, ki bi lahko ogrozile njegov položaj.
Lukašenko se je aprila že mudil v Rimu, Berlusconi pa je takrat dejal, da je za Belorusijo prišel čas, da se odpove izolaciji in odpre Zahodu. Lukašenko se je nato septembra udeležil litovsko-beloruskega gospodarskega foruma v Vilniusu
