Fundacija Bismarck (Bismarck Foundation) v Friedrichsruhu je učenjakom končno dovolila dostop do šest tisoč zasebnih pisem, ki jih je Otto von Bismarck prejel v času svojega službovanja, pa tudi, ko je bil že v pokoju. Pruskemu kanclerju, ki je umrl leta 1898, so ženske v pismih izpovedovale ljubezen in občudovanje, kar kaže na to, da ga je veliko ljudi videlo kot odrešenika, in to še dolgo pred kultom Adolfa Hitlerja.
"Bismarck, za večno, večno in večno,“ je v pismu zapisala prebivalka Prusije. Poročena ženska pa mu je napisala: "V ljubezni sem nesrečna, a vem, da bi bila midva čudovit par. Sem zelo dobra kuharica, polnjen svinjski želodec pa je moja specialiteta.“
Zdravnica, zaskrbljena zaradi Bismarckovega krvnega pretoka, ga je naslovila kot "njegovo veličanstvo“ in mu svetovala, naj pred spanjem malo telovadi.
"Dragi princ Bismarck,“ je zapisal sedemletni Kurt Reiner, "sedaj, ko sem se naučil pisati, vam lahko le povem, kako zelo vas občudujem, in kako zelo bi vam bil rad podoben, ko odrastem“.
Pruski kancler, ki je za sproščanje v roku nekaj dni spil več sodov vina, potem pa se postil, je ponavadi sam odpisal na vsako pismo, ki ga je prejel.
