Njihovi predstavniki po naših informacijah ponovno intenzivno preverjajo možnosti, da bi se Istrabenz "prisilki" ali morebitnemu stečaju izognil s prodajo bančnih terjatev posebni družbi, tako imenovanemu SPV-ju (Special purpose vehicle). Toda bankam in Petrolu bo za dopolnitev načrta finančne reorganizacije, ki ga morajo sodišču predložiti v ponedeljek, zelo verjetno zmanjkalo časa. Dogovore otežujejo zlasti tveganja, povezana z odkupom, in zahteve bank, ki bi posebni družbi financirale odkup terjatev, zato bodo banke na jutrišnjem sestanku obravnavale spremenjen načrt finančne reorganizacije, ki ga je pripravila uprava Istrabenza. Jutri se bodo zaradi načrta sestali tudi nadzorniki Istrabenza.
Kaj natančno predvideva načrt, včeraj ni bilo mogoče uradno izvedeti. Po naših informacijah naj bi se Istrabenz po novem zavezal k skrajšanju roka za poplačilo bank s pet na štiri leta, pa tudi k spremembi obrestne mere za dana posojila, s čimer bodo poskušali zadovoljiti banke upnice. Bankam nameravajo v Istrabenzu dati tudi zagotovila, da bodo premoženje holdinga, s katerim se bodo plačevali dolgovi, prodajali transparentno in jih s postopki prodaje sproti seznanjali. Za uspeh glasovanja o prisilni poravnavi, do katerega bo prišlo najkasneje v začetku prihodnjega leta, bo tako ključno, ali bodo domače banke in lastniki Istrabenza uspeli prepričati tri tuje banke (Bawag, Volksbank in Sparkasse), ki so že pred meseci vložile zahtevo za stečaj. Te namreč skupaj s SKB banko obvladujejo 42 odstotkov vseh terjatev, za uvedbo prisilne poravnave pa je potrebna podpora upnikov z najmanj 60 odstotki terjatev. Poznavalci razmer zato že napovedujejo, da bodo morale banke upnice od ene od tujih bank odkupiti njene terjatve, če se bodo želele izogniti negotovemu in dolgotrajnemu poplačilu v okviru stečajnega postopka.
Kot smo razkrili že v začetku tedna, pa so tik pred zdajci ponovno oživele tudi ideje o odkupu terjatev, ki bi jih banke posebni družbi prodale z diskontom. Potem ko je nadzorni svet Petrola pred tedni ostro nasprotoval možnosti, da bi SPV ustanovil Petrol in ob tem jamčil za njegov odkup terjatev, ostaja ključno vprašanje, kdo bi bil lastnik SPV-ja. Tako so v minulih dneh preigravali idejo, da bi bile lastnice kar banke upnice. Toda kot opozarjajo naši viri, se banke v letu dni niso uspele dogovoriti o prostovoljni poravnavi, saj prej ali slej vedno trčijo na vprašanje privilegiranosti tistih bank, ki so uspele unovčiti repo pogodbe in so s tem že postale lastnice dela Istrabenzovega premoženja. Isto vprašanje se je takoj pojavilo tudi pri možnosti, da bi banke svoje terjatve z okoli 20-odstotnim diskontom prodale SPV-ju, katerega celotne ali delne lastnice bi bile. Zato naši viri ocenjujejo, da je za dogovor med 19 bankami malo možnosti.
Sočasno glavni akterji reševanja insolventnega Istrabenza v zadnjih dneh preigravajo tudi možnost, da bi bilo ustanovitelj SPV-ja eno od državnih podjetij, najverjetneje Kad. Predpogoj, da bi država pred javnostjo upravičila svojo vlogo pri reševanju Istrabenza, bi bil, da bi se lastništvu odpovedale Maksima Holding v prisilni poravnavi, ki je zaenkrat še v lasti Igorja Bavčarja, in družbe okoli NFD Holdinga Staneta Valanta. Če ne bi bili pripravljeni prodati svojega polovičnega lastništva Istrabenza za en evro, bi namreč na državo leteli očitki, da rešuje tudi Bavčarjevo in Valantovo lastništvo Istrabenza. Pri tem bi ključno vlogo odigrale banke, ki lahko edine prepričajo Valanta v umik iz lastništva, vendar bi banke raje videle, da bi se o tem poskušal dogovoriti Petrol kot največji lastnik Istrabenza.
Ključno vprašanje pa je financiranje odkupa terjatev. Sindikat bank namreč za okoli 350 milijonov evrov posojila, kolikor naj bi SPV bankam odštel za odkup njihovih terjatev, zahteva poroštvo, s katerim bo zavarovano posojilo. Zaenkrat ni jasno, ali bi bil na primer državni Kad pripravljen tvegati s projektom odkupa terjatev in obenem dati še poroštva posebni družbi, da bi zadovoljila banke. Na Kadu nismo uspeli izvedeti niti, ali so od bank in Petrola že dobili formalno ponudbo za odkup terjatev prek SPV-ja, vendar naši viri dvomijo, da bi se bil Kad pripravljen spustiti v aktivno reševanje Istrabenza in bank, ki so ga brezglavo kreditirale.
Tako je najbolj verjetno, da se bodo pogajanja nadaljevala do glasovanja o prisilni poravnavi. Če dogovora ne bo, bo moral Istrabenz v stečaj, česar si ne želijo ne banke ne lastniki. V vsakem primeru bo zmagovalec zgodbe o (ne)uspešnem reševanju Istrabenza Unicredit Franceta Arharja - ob morebitnem glasovanju v "prisilki" bo namreč minilo že več kot leto dni od zadnje sklenitve repo pogodbe z upravo Istrabenza, kar pomeni, da teh v primeru stečaja ne bo več mogoče izpodbijati.
