Posojila bankam so se namreč po podatkih Banke Slovenije konec septembra povečala za dobro milijardo evrov, medtem ko se je obseg posojil nefinančnim družbam v primerjavi s koncem leta 2008 skrčil za slabih 35 milijonov evrov. Zadolževanje so poleg bank povečala še gospodinjstva (za 330 milijonov evrov) in pa država (za 180 milijonov evrov). Večino sredstev banke sicer še vedno plasirajo podjetjem, a se je ta delež glede na celotni obseg posojil zmanjšal z 42,5 na 39,7 odstotka oziroma na dobrih 20 milijard evrov. Delež kreditiranja bank se je nasprotno povečal z 8,5 na 10,1 odstotka oziroma na 5,1 milijarde evrov.
.jpg)
Ob tem je razvidno, da so slovenske banke precej več sredstev letos plasirale v tuje banke kot pa v domače. V banke v tujini so letos plasirale dodatnih 670 milijonov evrov, v domače banke pa 425 milijonov evrov, večinoma kratkoročno.
Po pojasnilih našega sogovornika bančnika so v to verjetno vključeni tudi depoziti bank, ki izvirajo iz sredstev od izdanih bančnih in državnih obveznic. Spomnimo, obveznice sta letos z državnim poroštvom izdali Nova Ljubljanska banka (NLB) in Abanka. Pridobljena sredstva so banke vsaj deloma dale v kratkoročne depozite pri bankah v tujini in jih bodo postopno namenjale za odplačila obveznosti v tujino, nekaj pa tudi za kreditiranje, pravi naš neimenovani sogovornik.
Poleg tega, da kreditiranje podjetij usiha, so posojila v Sloveniji zanje precej dražja kot v povprečju v območju evra. Že približno pol leta razlika vztraja pri skoraj treh odstotnih točkah - v Sloveniji mora podjetje, če se zadolži za več kot milijon evrov, plačati več kot pet odstotkov obresti, v območju evra pa bi za enako posojilo v povprečju moralo plačati dobra dva odstotka obresti.
Tudi na strani virov bank so opazne precejšnje spremembe. Obveznosti do bank so se od začetka leta zmanjšale že za skoraj dve milijardi evrov, pri čemer so se tiste do tujine skrčile za 2,4 milijarde evrov, pri domačih bankah pa so se povečale za slabe pol milijarde evrov. V deležu to predstavlja zmanjšanje odvisnosti od tujih virov s 37 na 31 odstotkov. V deležu se je zmanjšalo tudi financiranje bank s pomočjo depozitov gospodinjstev in podjetij - za okoli 1,5 odstotne točke na 34 odstotkov.
Manko sredstev pa so banke več kot nadoknadile z vlogami države - za kar 2,7 milijarde evrov depozitov je država letos povečala depozite v bankah. Skupaj je konec septembra imela v bankah že kar za 4,5 milijarde evrov depozitov. Banke so tako postale močno odvisne od državnih depozitov. Ta delež se je glede na celotne vire povečal s 3,9 na 8,9 odstotka, torej za več kot dvakrat. Pri čemer je treba opozoriti, da so to sredstva, ki jih je država pridobila z izdajo za več milijard evrov obveznic, torej z globokim zadolževanjem vseh davkoplačevalcev. Namenjena bodo sicer financiranju prihodnjih proračunov, medtem pa "ležijo" na bankah.
