Pandemska gripa se je začela prej, kot se običajno začne sezonska gripa in se širi hitreje. Epidemiologi ocenjujejo, da bo za pandemsko gripo zbolelo do 30 odstotkov prebivalcev, zato poudarjajo, naj ljudje čim bolj dosledno upoštevajo higienska priporočila in naj razmislijo tudi o zaščiti s cepljenjem. Prof. dr. Strle pravi, da kljub prvi smrtni žrtvi pri nas navodila ostajajo enaka kot pred njo: "Ljudje, ki imajo lažjo obliko gripe in nimajo osnovnih bolezni, naj ostanejo doma. Bolniki, ki imajo osnovne bolezni, pa naj čim prej pokličejo svojega zdravnika in se z njim posvetujejo. Nujno pa morajo k zdravniku takrat, ko nastanejo zapleti, ko bolnik težko diha ali ima motnje zavesti."

Smrtnost pri novi gripi je sicer zelo podobna kot pri sezonski gripi in se suče od 0,1 do 0,5 odstotka, vendar pri pandemski umre več ljudi, ker je tudi število obolelih veliko večje. "Razlika med pandemsko in sezonsko gripo pa je ta, da pri sezonski gripi mladi ljudje umrejo zelo, zelo redko, medtem ko pri pandemski gripi umre kar nekaj mladih ljudi, ki nimajo osnovnih bolezni. Ne moremo napovedati, kdaj in pri kom se bo zapletlo," pravi prof. dr. Strle in dodaja, da so najbolj ogrožene skupine bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi, s prizadetostjo srca (tisti, ki težko dihajo in jim otekajo noge), bolniki z metabolnimi (sladkorna bolezen) in jetrnimi boleznimi, s slabim delovanjem ledvic in ljudje, ki imajo nekatere nevrološke bolezni, zlasti tiste, ki onemogočajo dobro izkašljevanje.

Kljub temu, da se v zadnjem času več govori predvsem o cepivu, pa so protivirusna zdravila še vedno pomemben steber obravnave bolnikov pri novi gripi, poudarja prof. dr. Sterle: "Pri blagih oblikah bolezni se protivirusnih zdravil ne uporablja. Uporablja pa se jih pri vseh bolnikih, pri katerih je potek bolezni hujši. Torej pri ljudeh, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, in pri vseh, ki imajo gripo in so v skupini s povečanim tveganjem za hud potek in možnosti za zaplete." Slovenija ima po zagotovilih pristojnih dovolj velike zaloge protivirusnih zdravil, saj imamo 500.000 enot tamifluja in 140.000 enot relenze.

Iz nekaterih cepilnih centrov po Sloveniji poročajo, da se je v zadnjih dneh zelo povečalo zanimanje za cepljenje proti pandemski gripi, infektologi pa menijo, da bo, podobno kot se je zgodilo v drugih državah, zaradi prve smrti pri nas zanimanje še naraslo. "To je dobro," ocenjuje prof. dr. Strle, "vendar je težava ta, da ima Slovenija sicer naročenega dovolj cepiva, vendar bo to prihajalo k nam postopno." Poročali smo že, da naj bi Slovenija do konca novembra dobila še 80.000 odmerkov cepiva, do konca leta pa 266.000 odmerkov in šele do konca marca prihodnje leto vseh 800.000 odmerkov. Pogodba z Novartisom, po kateri naj bi dobili še 500.000 odmerkov cepiva, pa še čaka na podpis ministra za zdravje, saj želijo najprej ugotoviti, kakšno bo sploh zanimanje za cepljenje, da ne bi zaman kupovali cepiva.

Podatki iz drugih držav kažejo, da se je proti pandemski gripi cepilo približno enako število ljudi, kot se jih sicer cepi proti sezonski gripi. V Španiji, Italiji, Nemčiji in Belgiji se proti sezonski gripi običajno cepi okoli tretjina prebivalcev, kar je dva- do trikrat več kot pri nas. V sezoni 2008 se je v Sloveniji cepilo proti sezonski gripi približno 150.000 ljudi, od tega je bila polovica starejša od 65 let.