V svojih napovedih o gibanju nemškega in celotnega svetovnega gospodarstva niste videti preveč optimistični. Nemčiji vrnitev predkriznega obsega bruto domačega proizvoda napovedujete šele za leto 2013. Zakaj?

Kriza v bančnem sektorju še ni končana. To je glavni razlog za moj pesimizem. Iz preteklih bančnih kriz vemo, da te trajajo precej dlje kot normalne krize oziroma da je okrevanje dolgotrajnejše. Bančni sistem še ni zdrav, kot bi moral biti. Obstaja celo nevarnost, da bomo v Nemčiji doživeli kreditni krč, ki ga za zdaj še nismo. Podobne težave imajo tudi druge države, zato ne moremo pričakovati, da se bomo iz recesije zelo hitro izvlekli. Seveda bomo beležili rast, vendar šibko. Nisem toliko optimističen, da bi napovedal hitro rast.

Torej še nismo na varnem?

Nikakor ne. Najhuje je morda mimo, vendar krize še ni konec.

Kateri so ključni kazalniki, ki opozarjajo, da bi v kratkem lahko sledil ponovni precejšnji padec gospodarske aktivnosti? Mnogi ekonomisti namreč še vedno opozarjajo, da trenutno izboljšanje ni trajno.

V zadnjih mesecih smo bili priče precejšnji rasti borznih trgov in obstaja nevarnost, da so delnice že precenjene in da bomo doživeli popravek navzdol. Nekateri že opozarjajo, da je nastal nov balon. Tisti, ki so bili ob izbruhu krize preveč pesimistični, so zdaj preveč optimistični, razlogov za velik optimizem pa trenutno ni.

V svojem govoru ste omenili, da je Nemčija v zadnjih nekaj letih izvoz povečala za skoraj 70 odstotkov, a svetovna trgovina je v krizi močno usahnila. Kateri bodo ključni dejavniki rasti v Nemčiji v prihodnjih letih?

Eden od virov rasti bo še vedno izvoz, čeprav je res, da se ne bo več povečeval tako hitro, kot se je doslej. Zato so oči uprte v domačo potrošnjo, kjer pa imamo težave zaradi naraščajoče brezposelnosti. Poleg tega so dobički podjetij nizki, z njimi vred pa tudi investicije. Motorjev rasti torej ne bo veliko. Namesto z dvoodstotno rastjo, ki bi si jo v prihodnjih letih želeli, se bomo morali zadovoljiti z enoodstotno.

Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od izvoza, predvsem v Nemčijo. Ali lahko našim izvoznim podjetjem sporočite kaj spodbudnega za prihodnji dve leti?

To je dobro vprašanje. Izvozne strukture slovenskega gospodarstva ne poznam natančno, je pa dejstvo, da se Slovenija ne more zanašati zgolj na eno državo. Odpreti se je treba predvsem v Azijo. Glede Nemčije bi opozoril, da se vsekakor ne gre zanašati na avtomobilsko industrijo. Ta je v zelo slabi kondiciji in pričakujemo zmanjšanje zmogljivosti.

Ali so nizke stopnje rasti nekaj, s čimer se bo v prihodnje treba sprijazniti?

Da, na globalni ravni bo to postalo realnost. Petodstotna rast, ki jo je svetovno gospodarstvo beležilo v zadnjih letih, ni bila vzdržna. Zato je moralo priti do popravka. Menim, da je vzdržna in normalna rast svetovnega gospodarstva nekje tri- ali triinpolodstotna.

Ali lahko okolju prijazne tehnologije poženejo gospodarsko rast?

Problem spodbujanja gospodarske rasti z investicijami v okolju prijazne tehnologije je, da jih spodbujajo vladne politike z različnimi finančnimi spodbudami. To pa pomeni višje davke. Ne gre torej za neko revolucijo v klasičnem smislu, kot je bila industrijska ali informacijska. Staviti je treba, če želite, na revolucijo, ki jo bo prinesel zasebni sektor z novimi izdelki. Je pa to zagotovo eno od rastočih področij.

Kaj vas v nemškem gospodarstvu trenutno najbolj skrbi?

Zagotovo kriza v bančnem sistemu, kjer ne izključujemo kreditnega krča, saj bodo banke morale delati odpise slabih naložb. Poleg tega recesija povečuje število nesolventnih podjetij, kar prav tako negativno vpliva na bilance bank.

Kaj pričakujete od centralnih bank? Zdaj vemo, da so bile obrestne mere po krizi leta 2001 predolgo na zelo nizkih ravneh.

Ne pričakujem, da bosta ameriška in evropska centralna banka obrestne mere zvišali v letu 2010. Bo pa ECB počasi začela umikati likvidnost s trga, ki jo je v tej krizi močno povečevala. Zelo težko je oblikovati politike, ki bi preprečevale balone. Največja težava pa je, da ne vemo, kdaj se balon pravzaprav pojavi, zato bi lahko bilo ukrepanje centralnih bank zelo zelo drago. Če bi recimo centralna banka ocenila, da je nastal balon, in zvišala obrestno mero, bi to lahko negativno vplivalo na gospodarstvo. Splošno gledano pa je jasno, da obrestne mere ne smejo biti nizke dolgo. To je verjetno ena najpomembnejših lekcij te krize. Predvsem za Fed in morda ne toliko za ECB.

Ali pričakujete, da se bodo vzponi in padci gospodarstva v prihodnjih letih okrepili?

Upam, da ne. Tako hudega padca gospodarske aktivnosti, kot se nam je zgodil zdaj, ni mogoče napovedati. Ne vemo, kaj se dogaja z baloni, kdaj bodo nastali in kaj se dogaja z neravnotežji med ekonomijami. Na primer, ameriško gospodarstvo v prihodnjih letih ne bo več motor svetovnega gospodarstva, zanašati se bomo morali na azijska velikana, Kitajsko in Indijo, ki pa nista tako močni, kot so ZDA. Torej bomo ostali brez najmočnejšega motorja. Padca, kot je tokratni, si ne moremo privoščiti vsakih pet let. V zadnjih dveh desetletjih smo se tudi navadili na manjša nihanja v gospodarstvu. Inflacijska nihanja so se na primer precej umirila.

V Sloveniji se je razvnela precej ostra razprava glede plač in nagrad menedžerjev. Tudi v ZDA se postavljajo vprašanja glede izjemno visokih nagrad bančnikov. Ali je kriza spodbudila podobno razpravo tudi v Nemčiji?

Da, tudi v Nemčiji poteka podobna razprava in vlada je sprejela stališče, da je treba postaviti omejitve. Menim, da je to napačno. Če menedžerji delajo dobro, morajo biti tudi dobro plačani. Dejstvo, da imajo bankirji visoke plače in prejemajo visoke nagrade, po mojem mnenju ni jedro problema. Veliko ljudi prejema visoke plače, pa se ne postavlja vprašanje, ali si jih tudi zaslužijo. Samo poglejte nogometaše. Ljudje so običajno bolje plačani, ker znajo in zmorejo nekaj, česar drugi ne zmorejo. Problem kritik na račun visokih plač bankirjev, ne pa tudi visokih plač nogometašev, verjetno izvira iz dejstva, da so nogometaši pogosto na televiziji in vsi zanje navijamo, za bančnike pa se ne ve natančno, kaj počnejo.

barbara.hren@dnevnik.si