Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. Tako se je začelo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

Kerčmarjeva je pojasnila, da je reformacija sprožila gibanje, ki pravzaprav traja oz. bi morala trajati. Prepričana je, da se kristjani, tudi protestanti, trudijo, da bi vnesli v sporočilo reformacije in reformatorjev neke vrednote, ki bo to gibanje delalo vidno.

Luther razkroja ni želel

"Za nekatere je morda reformacija nekaj negativnega, vendar nam mora biti jasno, da Martin Luther ni želel razkroja v Cerkvi, ni želel nove vere, ampak je želel očistiti takratno srednjeveško učenje od človeških navlak," je pojasnila duhovnica.

Po njenih besedah se je v času nekaj stoletij v prvotno učenje pritihotapilo marsikaj, "kar ni najbolj čisto in kar je Luther, ki je imel možnost dostopa do študija Svetega pisma, opazil". Dodala je, da je kot evangeličanka, duhovnica in veren človek na to resnično ponosna.

Ob tem je izrazila upanje, da nam bo misel reformacije vsako leto, ne samo ob 31. oktobru, "ampak v življenju nasploh, prinesla nekaj lepega, pozitivnega in dostojanstvenega za našo življenje v tem nemirnem svetu in času".

Na vprašanje, ali ima, tako kot pred dvema letoma, občutek, da so evangeličani, razen ob 31. oktobru, v ozadju, ali pa se kaj spremenilo na boljše, je odgovorila, da se je "morda malo spremenilo na boljše, saj je dejstvo, da je Evangeličanska cerkev postala vidna, da so se začeli drugi zavedati tega, da evangeličani resnično obstajamo, čeprav nas je po odstotkih zelo malo. Vendarle, obstajamo na slovenski zemlji in se trudimo vključevati v dogajanje in življenje naše države".

Evangeličani so morda sramežljivi

Po njenih besedah je nenavadno, da se je v dneh okrog 31. oktobra celo proti pričakovanjem začelo zanimanje za evangeličane in evangeličanstvo, "tekom celega leta pa, kot da bi se morali sami boriti za svoj obstoj oz. za dokaz, da smo mi tukaj in naj se ne pozabi na to".

Obenem je dejala, da bi bilo lahko delovanje njihove cerkve bolj vidno. Zdi se ji, kot da bi bili evangeličani sramežljivi oz. da marsikateri evangeličan v sebi ne čuti svojega evangeličanstva. "Kot da bi se nekateri skrivali za hrbti drugih," je ocenila.

"Vendar upam in sem prepričana, da čeprav nas je malo po odstotkih, se je marsikateri evangeličan, ne samo duhovnik ali duhovnica, dokazal kot spoštovanja vreden človek," meni Kerčmarjeva.

Glede novega družinskega zakonika, ki izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok, je dejala, da je to zelo občutljiva tema.

"Prav gotovo ne bi nihče med nami rad prizadel istospolno usmerjenih," je zatrdila. "Moje osebno mnenje - kot kristjanke in vernega človeka - glede prizadevanja, da bi tudi istospolni partnerji bili v družbi priznani za družine, je, da je sporočilo Svetega pisma, da družino tvorijo oče in mati," je pojasnila.

Spoštujem vse odločitve za dobrobit ljudi

Poudarila je, da spoštuje vsakega človeka in vse odločitve, ki vodijo v dobrobit ljudi. Morda, je nadaljevala, bi bili dobri starši tudi istospolni partnerji, tega po njenem ne moremo zanikati. "Vendar je to proti Božjemu sporočilu Svetega pisma, čeprav so po drugi strani tudi istospolno usmerjeni Božji otroci," je dejala.

To je po njenih besedah težko vprašanje, vendar sama nasprotuje temu, da bi bili istospolni partnerji priznani za družino oz. da bi takšni starši vzgajali otroke.

Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2002 v popisu za evangeličane izreklo 14.736 ljudi, kar predstavlja 0,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, za pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi pa 1399 ljudi, tj. 0,1 odstotka prebivalstva. Velika večina slovenskih protestantov živi v Prekmurju in so organizirani v 13 cerkvenih občinah.

Letošnja državna slovesnost ob dnevu reformacije z naslovom Berite! bo drevi v Cankarjevem mnenju v Ljubljani. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik DZ Pavel Gantar.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992.

Gantar: Reformacija je postavila temelje za kulturni razvoj slovenskega ljudstva

Reformacija in z njo protestantsko gibanje je na Slovenskem pustilo neizbrisen pečat - postavljeni so bili temelji za kulturni razvoj in napredek slovenskega ljudstva, je na državni proslavi ob dnevu reformacije dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Dodal pa je, da bi se nas lahko protestantizem dotaknil še bolj, tudi v svojem racionalnem temelju.

Po Gantarjevem mnenju se Slovenci verjetno premalo zavedamo pomena, ki ga ima za nas in za sodobno slovensko družbo dan reformacije. "Zahvaljujoč Primožu Trubarju, osrednji osebi slovenske reformacije, smo Slovenci dobili prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku - v skupnem jeziku, ki je temeljni povezovalni element vsakega naroda in sestavni del njegove zavesti," je pojasnil.

Skupni jezik je med slovenskim ljudstvom okrepil in utrdil zavest o skupni pripadnosti, povezanosti in skupni zgodovinski usodi, ki nam je omogočila, da smo napredovali tudi kot narod, je v slavnostnem govoru ob 31. oktobru, dnevu reformacije, poudaril predsednik DZ. Obenem je dodal, da je bil slovenski jezik vse do reformacije v precej nezavidljivem položaju, saj sta mu vstop na področje duhovnega, kulturnega in političnega življenja kratili prevladujoča latinščina in nemščina.

Primož Trubar je, kot je poudaril Gantar, nenadomestljivo zaznamoval svoj čas. "Podaril nam je prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku in nas povezal s takratno sodobno Evropo," je dejal in ocenil, da je Trubar gotovo eden najpomembnejših oblikovalcev slovenske kulturne zgodovine.

Ob tem je predsednik DZ zatrdil, da je Trubar z jezikovno uveljavitvijo, "najprej med drznimi narodnimi buditelji, pozneje pa tudi med ostalimi Slovenci, sprožil združevalne procese in zavest o skupni pripadnosti. S tem je prebudil narodno zavest svojega ljudstva ter naredil prvi drzni korak na dolgi poti narodove kulturne in politične samostojnosti".

Prepričan je tudi, da je negovanje in ohranjanje spomina na to "večkrat prezrto obdobje naše zgodovine, predvsem pa na slovenske reformatorje potrebno, saj nam je prav ta čas in vizionarsko ter napredno delovanje slovenskih protestantov omogočilo, da smo iz razdrobljenega, preprostega ljudstva prerasli v narod, ki se zaveda svoje vrednosti in samobitnosti. Omogočilo nam je, da smo 'stali inu obstali' vse do današnjih dni".

"Dan reformacije je tudi priložnost, da se vprašamo, kako je z nami danes."

Gantar je ocenil, da je dan reformacije tudi priložnost, da se vprašamo, kako je z nami danes. Kot meni, se je slovenska družba v slabih 20 letih zelo spremenila. Po njegovih besedah smo se od družbe, v kateri smo bili skoraj vsi "enaki v pomanjkanju", postopoma spremenili v družbo, ki se je opazno razslojila in uveljavila razlike v bogastvu, družbenem položaju, političnem vplivanju.

"Čeprav se zavedam, da se nemara ne bodo vsi strinjali z menoj, vendarle trdim, da smo od takšnega razvoja, navzlic uveljavljajočim se razlikam, imeli korist vsi, da se je kvaliteta življenja izboljšala in povečal nabor in izbor družbenih in osebnih priložnosti za veliko večino prebivalstva," je ocenil.

Toda danes, ob gospodarski in finančni krizi se po Gantarjevih besedah postavlja vprašanje, ali so vse te razlike, ki izhajajo iz lastniških transformacij, legitimne in upravičene.

"Ali so plod dela, sposobnosti in prizadevnosti ali pa so vsaj nekatere utemeljene na privilegiranih dostopih do informacij, moči in finančnih virov? Ali je mogoče razumeti in sprejeti slovenski kapitalizem v prvem desetletju novega tisočletja kot neomejeno slo po bogatenju, ki ga razkrivajo osupljive razlike v dohodkih in lastnini, in če že hočete, v pojavu tajkunstva," se je vprašal predsednik DZ in opozoril, da se sprožajo vprašanja o etičnosti kapitalizma in družbene ureditve, v kateri živimo.

Gantar: Weber je menil, da brezobzirno pridobitniško hlastanje ni značilno za kapitalizem

Ob tem je Gantar navedel misli nemškega sociologa Maxa Webra, da brezobzirno pridobitniško hlastanje sploh ni značilno za kapitalizem, še manj pa je to njegov duh. "Kapitalizem naj bi pomenil omejevanje ali pa vsaj racionalno umirjanje tega iracionalnega gona," je Gantar navajal misli Webra, ki je bil prepričan v povezavo med protestantsko etiko in duhom kapitalizma.

Ob tem je predsednik DZ dodal, da brezobzirno pridobitniško hlastanje, kot ga poimenuje Weber, spodjeda racionalno jedro kapitalizma. To smo po besedah predsednika DZ lahko nazorno opazili ob sedanji gospodarski in finančni krizi. Obenem pa, kar je po njegovem mnenju še huje, brezobzirno podjetniško hlastanje ljudi oropa za priložnosti in svobodo izbire.

Gantar sodi, da so zasluge protestantizma za jezikovno-kulturno preroditev Slovencev in za vzpostavitev jezikovno prostorske identitete, ki jo ni mogoče več izbrisati, nesporne in neminljive.

"Ampak v luči današnjega duhovnega trenutka bi si nemara želeli še več. Da bi se nas protestantizem dotaknil še bolj, tudi v njegovem gospodarsko-kulturnem in racionalnem temelju. Da ne bi ostal samo spomin, da bi tudi danes racionalna etika obvladovala naše ravnanje. Da bi znali razumeti besedo omejevanje," je slavnostni govor sklenil Gantar.