Kerry, ki je v zadnjem času zelo povečal svoj vpliv s predsedovanjem odboru, kjer je po odhodu na podpredsedniški položaj zamenjal Joeja Bidna, je minuli teden obiskal Afganistan in se na lastne oči prepričal o položaju v državi, kjer so ZDA vojaško navzoče osem let. "Mislim, da se bo predsednik zelo težko odločil o napotitvi določenega števila vojakov ali o novi strategiji, dokler ne bo prepričan, da je izvedljiva," je včeraj ocenil Kerry, nekdanji predsedniški kandidat demokratov.
Obamovi administraciji Kerryjeva ocena prija
Njegove ocene so dobrodošle za Belo hišo, ki je pod pritiskom republikancev, naj se čim prej pozitivno opredeli do ocene glavnega ameriškega poveljnika v Afganistanu generala Stanleyja McChrystala. Ta je v avgustovskem poročilu ocenil, da ZDA potrebujejo dodatnih 40.000 vojakov, sicer lahko doživijo vojaški poraz proti talibanom, ki so v zadnjem času vse bolj dejavni.
Kerryjeve ocene je hitro podprl vodja Obamovega kabineta Rahm Emanuell. "Kot je dejal senator Kerry, bi bilo neodgovorno sprejeti odločitev o številu vojakov brez podrobne analize in usposobljenega afganistanskega partnerja," je dejal. Ocenil je, da je najpomembnejše, da Afganistanci sami kredibilno razrešijo volilne zaplete, ki so Obamovi vladi še dodatno otežili delo.
Očitno sta zdaj mogoča le še dva volilna izida: ali sestava vlade narodne enotnosti, v katero bi predsednik Hamid Karzaj vključil svojega političnega nasprotnika Abdulaha Abdulaha, ali pa drugi krog volitev. Zdi se, da je ameriška diplomacija bolj naklonjena sestavi vlade narodne enotnosti, o kateri so govorili že pred tedni in napovedali mednarodno konferenco o pomoči, ki bi sledila ureditvi povolilnih zapletov.
Tudi če se za napotitev odločijo takoj, vojakov še dolgo ne bo
Po nekaterih ocenah bi bil Afganistan sposoben izpeljati drugi krog volitev v nekaj tednih, vendar pa ostaja vprašanje, kako bi preprečil številne volilne prevare, ki so vrgle senco na avgustovske volitve. Namestnik posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Afganistan ameriški diplomat Peter Galbraith je celo odstopil s položaja, rekoč, da je opozarjal na številne sporne volilne postopke, ki pa jih njegov nadrejeni domnevno ni upošteval. Tako naj bi na oddaljenih voliščih na nevarnih koncih, ki jih ni bilo mogoče nadzirati, izvedli številne prevare v prid Karzaja.
Če bo do novega kroga zares prišlo, bi lahko zmagovalec prevzel vodenje države morda šele prihodnje leto. To bi torej zelo zavleklo prihod novih ameriških sil. Že tako in tako bo med Obamovo morebitno odločitvijo, da jih napoti v Afganistan, in njihovim dejanskim prihodom zaradi zahtevne logistike minilo več mesecev.
Zakaj čakati, če so v Afganistanu vsi za?
Če bodo tja seveda prišle. Po petih posvetih ozkega kroga Obamovih svetovalcev namreč ostaja odprto vprašanje, ali bo Obama sledil pozivu McChrystala ali pa bo pritegnil skupini na čelu z Bidnom, ki zagovarja bolj omejen pristop v Afganistanu, ki bi se osredotočil na boj proti Al Kaidi v tej državi in v Pakistanu, manj pa na talibane.
Nekateri komentatorji v ZDA se s Kerryjem ne strinjajo in trdijo, da bi Obama lahko brez težav takoj sprejel odločitev o (ne)napotitvi dodatnih vojakov. Pravijo namreč, da ne Karzajev ne Abdulahov štab ne zahtevata odhoda Američanov in da sta naklonjena sodelovanju z Washingtonom, zato volilni izid v Afganistanu ne bi bistveno spremenil razmerij ali vplival na ameriško strategijo.
