UKC mora na primer o donacijah molčati, razen če mu objavo izrecno dovoli donator GSK. V primerih, ko farmacevtski družbi to ustreza, lahko finančna povezava med GSK, bolnišnico in izobraževanjem posameznega zdravnika na tak način ostane skrita.

V UKC se sklicujejo na poslovno skrivnost

Ko smo UKC včeraj zaprosili za fotokopijo ene izmed pogodb z GSK, so najprej napovedali, da jo bodo poslali, malo zatem pa so nam sporočili, da nam je zaenkrat »ne morejo dati«. Po besedah Simona Vrhunca bodo še proučili, zakaj so donacijske pogodbe UKC z GSK tajne. Kot je dejal, pa nam jih ne morejo posredovati, »saj gre za poslovno skrivnost«. Iz UKC so sporočili še, da ima »donator pravico, da izrazi željo, da je njegova donacija tajna«. Kot prejemnik donacije to željo upoštevajo, so zapisali. Če se bo GSK strinjal, nam bodo pogodbo posredovali, so napovedali. Pojasnili so, da nekatere mednarodne korporacije vztrajajo pri svojih »tipskih« pogodbah, vse pogodbe pa v UKC pregledajo s pravnega in finančnega vidika. Vrhunec je ob tem poudaril, da bi bilo zanj osebno sicer najbolje, če bi bile vse donacijske pogodbe javne in bi bilo v njih zapisano le, da so namenjene izobraževanju. Tovrsten sistem, v katerem bo o razporeditvi sredstev za izobraževanje med enotami odločalo strokovno vodstvo UKC, bodo skušali tudi vzpostaviti, je napovedal.

V donacijskih pogodbah med UKC in GSK, ki so priložene potnim nalogom za izobraževanje zdravnikov, je med drugim zapisano, da »lahko prejemnik donacije v morebitnih priložnostnih objavah imenuje donatorja, vendar samo v primeru, ko donator to izrecno odobri«. Tega določila v pogodbah z drugimi farmacevtskimi družbami ni. Za razliko od drugih donatorskih pogodb je v pogodbah z GSK tudi določilo, da »se prejemnik zavezuje, da donacija ne bo na noben način vplivala na predpisovalne navade zaposlenih, ki se bodo udeležili mednarodne konference«. Zapisano je tudi, da »se iz donacije ne pričakuje nikakršnih promocijskih koristi oziroma učinkov«. UKC Ljubljana je odgovornost za morebitne neželene vplive donacij tako sprejel na lastna pleča.
GlaxoSmithKline je letos do 12. oktobra ljubljanskemu UKC za izobraževanje doniral 74.360 evrov, kaže seznam prejetih donacij UKC. Zaupne pogodbe je v imenu UKC podpisovala donedavna generalna direktorica bolnišnice Darinka Miklavčič, nekatere pa so znotraj potnih nalogov vsebovale zgolj njeno ime brez lastnoročnega podpisa. V UKC so sicer zatrdili, da so vsi originali podpisani in da smo v potnih nalogih najbrž videli le osnutek.

GSK: Standarden vzorec pogodbe

V GSK so včeraj potrdili, da gre pri donacijskih pogodbah z UKC za njihov standardni vzorec pogodbe, sklenjena pa je bila na podlagi odobrene prošnje bolnišnice. »Pogodba ima oznako zaupno, ker menimo, da je z vsemi poslovnimi dokumenti treba ravnati na skrben in zaupen način. Opozarjamo, da se donatorji praviloma ne bi smeli navajati, vendar v praksi še nikoli nismo zavrnili objave našega imena na seznamu donatorjev,« so zapisali. Dodali so, da GlaxoSmithKline upošteva vse veljavne pravne in etične standarde na področju sodelovanja z zdravniki in združenji bolnikov, »pravzaprav je na tem področju vodilna svetovna farmacevtska družba pri vzpostavitvi transparentnosti«.

Pri GSK vztrajajo, da pogodbena klavzula, ki terja zaupnost, javnosti ne onemogoča pridobivanja informacij. Kljub oznaki zaupno je po zatrjevanju GSK tako mogoče pridobiti vse tiste informacije, »za katere obstaja zakonski temelj oziroma prevladujoči interes javnosti v veljavni zakonodaji«. Kot kaže odziv UKC ob naši prošnji za fotokopijo pogodbe, o javnem interesu sicer odločajo kar pri GlaxoSmithKlinu.

Poslovni interes namesto transparentnosti?

»Javni zavod ne sme poslovati prek zaupnih pogodb,« je poudaril predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Spomnil je, da je transparentnost poslovanja osnovno načelo delovanja javnih organov in zavodov. Kot pravi, pa se to načelo »včasih bije s poslovnimi interesi donatorjev«, za kar gre po njegovem najverjetneje tudi v ozadju zaupnosti pogodb med GSK in ljubljanskim UKC.

Donacijske pogodbe med UKC in GSK natančno določajo, za katero izpopolnjevanje zdravnikov mora UKC nameniti donirana sredstva. Drago Kos ugotavlja, da je določanje donacijske pogodbe, katerega kongresa naj se zaposleni udeležijo, »blizu meje sprejemljivega«. »Če je ob donaciji točno določen kongres, na katerega naj bi zdravniki šli, se približno ve tudi, kateri zdravniki naj bi tja šli. Komisija za preprečevanje korupcije vztraja ravno pri tem, da se prekine povezava med donacijo in konkretnimi zdravniki. Če je število zdravnikov, ki se lahko nekega kongresa udeležijo, majhno, je jasno, da ta zveza obstaja,« je poudaril Kos.