Virusi sezonske gripe še vedno sodijo med povzročitelje bolezni, ki se jih ljudje najbolj bojijo. Veliki so le nekaj tisočin milimetra in napadajo sluznice, kjer se potem razmnožujejo. Že 24, najkasneje pa 48 ur po njihovem vdoru se pojavijo prvi znaki gripe: mrzlica in bolečine v mišicah. Sledijo visoka vročina (tudi do 40 stopinj Celzija), suh kašelj, glavobol, splošna utrujenost ter vnete oči in žrelo. Po približno petih dneh se počutje izboljša, čeprav utrujenost in kašljanje včasih trajata še nekaj tednov. V splošnem velja, da zdrav imunski sistem potrebuje od sedem do deset dni, da se ubrani virusov. 

Sezona gripe sega v pozno jesen in zimo, kar pomeni, da smo pravkar dobro zakorakali v tvegano obdobje. Razlog, zaradi katerega se gripa tako hitro širi prav v mrzlih delih leta, tiči v dejstvu, da pozimi več časa preživimo za štirimi stenami kot na prostem. Pogostejši in neposredni stiki z ljudmi namreč ponujajo optimalne razmere za širjenje viroz. Pri odraslih je od vsega najbolj kužna gripa ali influenca, ki se razširja s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem okuženih ljudi (kužno območje okoli bolnika je veliko okoli enega metra) ter z neposrednimi stiki z okuženimi predmeti, npr. prek robcev, pisal, kljuk ali držal na avtobusih. Bolj kot kašljanje in kihanje so pri prenosu bolezni nevarne roke, ki se dotikajo nosu in ust ob smrkanju in kašljanju, kmalu zatem pa površin in rok drugih. Zato velja v skrbi za preventivo še posebno glasno opozoriti na redno in temeljito higieno rok in kašlja, zelo učinkovit ukrep, s katerim zmanjšamo možnost invazivnih okužb in njihovih zapletov, pa je tudi cepljenje.

Ščit v obliki cepiva
Minuli mesec se je v zdravstvenih domovih, pri zasebnih zdravnikih in na območnih zavodih za zdravstveno varstvo po Sloveniji odprla sezona cepljenja proti sezonski gripi. Na Inštitutu za varovanje zdravja, kjer promovirajo preventivne ukrepe in vabijo k cepljenju, so letos naročili 220.000 odmerkov cepiva za odrasle in 1500 odmerkov za otroke. Cepljenje priporočajo vsem, ki se želijo zaščititi pred sezonsko gripo, še zlasti pa osebam, starim 65 let in več, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč, srca, presnove, jetrne, ledvične in živčno-mišične bolezni ali pa so imunsko oslabljeni, majhnim otrokom, starim od šest do 23 mesecev, ter oskrbovancem v domovih za starejše občane. Smiselno je tudi, da se cepijo ljudje, katerih delo je povezano s tistimi, ki imajo oslabljen imunski sistem, to so zdravniki oz. zdravstveno osebje v bolnišnicah ter domovih za ostarele. Cepljenje proti gripi se vsako leto začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne začne število obolelih z gripo upadati. Po cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših pa razvoj imunosti traja 14 ali celo več dni. Razen tega, da se pojavi pordečitev pri vbodu in občasno pride do vročine, sodi cepljenje proti gripi med cepljenja, ki jih organizem najlažje prenese. Dokler cepivo po nekaj dneh popolnoma ne razvije učinka, je okužba še mogoča, kasneje pa bolezen navadno poteka bolj milo.

Virusi gripe so mojstri preobrazbe
Virusi stalno spreminjajo svojo površino, tako da je eno leto staro cepivo slabo ali celo neuporabno. Zato Svetovna zdravstvena organizacija vzdržuje mrežo znanstvenikov po vsem svetu, ki neprestano preverjajo, katero obliko so virusi prevzeli, in ki že sestavljajo cepiva za prihodnje leto na podlagi izračunov, katere kombinacije virusov se bodo najverjetneje pojavile takrat. Glede na to, kako natančna so bila ta prizadevanja do sedaj, nudi cepljenje največ 70-odstotno zaščito pred okužbo. Pri nekaterih populacijah (na primer pri starejših ljudeh) je zaščita lahko tudi veliko nižja, saj se imunska sposobnost telesa z leti poslabšuje. Ker se virusi stalno spreminjajo, je cepljenje treba ponoviti vsako leto.

Gripo lajšamo enako kot prehlad
Za zdravega človeka z normalnim imunskim sistemom gripa ne bi smela predstavljati večjega problema. Pri vsaki bolezni s povišano telesno temperaturo moramo mirovati, po možnosti v postelji, vsaj še dva dneva po padcu vročine. Prezgodnje naprezanje lahko vodi do ponovitve bolezni ali do zapletov. Najpogostejši zaplet gripe je bakterijska pljučnica, ki ogroža predvsem starejše in kronične bolnike, pri majhnih otrocih pa se pogosto zaplete z akutnim vnetjem srednjega ušesa. Gripa lahko povzroči tudi poslabšanje kronične bolezni ali celo smrt. Zato da bi preprečili dodatne težave, nekaj dni počivajte in se izogibajte nepotrebnemu delu. Ko se boste počutili bolje, se počasi lotite svojih vsakdanjih obveznosti. Poleg počitka je pomembno uživanje večjih količin tekočine, tj. vode, čaja ali sadnega soka. Proti bolečinam v mišicah, glavobolu in vročini so po potrebi dobrodošle tudi tablete proti povišani telesni temperaturi in proti bolečinam, ki vsebujejo učinkovino paracetamol (lekadol) ali acetilsalicilno kislino (npr. aspirin). Pomembna sta podatka, da aspirin ni primeren za otroke in da gripe ne moremo krajšati ali lajšati z antibiotiki. Njeni povzročitelji so virusi in ne bakterije, zato jemanje antibiotikov ne vpliva na potek bolezni. »Koktajli« drugih zdravil za zbijanje telesne temperature, proti bolečinam, vnetnim procesom ipd. dejansko izboljšajo počutje, gripe same pa ne pozdravijo. Gre zgolj za simptomatska zdravila, ki lajšajo in odlagajo simptome. Ko zdravilo popusti, se simptomi vrnejo in velikokrat pokažejo v še bolj izraziti obliki. Zlasti to velja za preparate, ki zmanjšujejo oteklino nosne sluznice, tj. kapljice za nos. Pomembno je vedeti, da teh ne smemo uporabljati v nedogled. Uporabljamo jih le, dokler je izcedek iz nosu prozoren oz. voden, ko v robčku opazimo gosto rumeno sluz, pa kapljic ni več smiselno uporabljati, saj takrat ni več učinka, vsaka prekomerna uporaba pa je lahko celo nevarna. Če spregledamo navodila za doziranje, tvegamo motnje ritma srca, saj t. i. dekongestivi vsebujejo snovi, ki so podobne adrenalinu. Veliko bolj varno je nos odpreti z inhalacijami vroče vodne pare. Svetujemo, da z obilo vrele vode polijete na primer kamilične cvetove in aromatično parno kopel pustite malo ohladiti, da se izognete opeklinam, nato pa čez glavo in lonec razgrnete brisačo ter paro nekaj minut močno vdihujete. Previdno: kamilice naj ne pridejo v neposreden stik z očmi, saj lahko povzročijo draženje očesne veznice.

Kako ostati zdrav v pisarni, polni virusov?
Da bi zmanjšali možnosti širjenja virusa gripe, si morajo zboleli večkrat na dan umivati roke, da zmanjšajo prenos na predmete v svoji okolici. Pri kihanju in kašljanju uporabljajte robčke za enkratno uporabo ter se izogibajte tesnim telesnim stikom, npr. rokovanju, da ne bi prenesli okužbe na druge. Pred gripo se zavarujte z izogibanjem zaprtim prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi. Prav je, da vzdržujete dobro kondicijo z redno telesno dejavnostjo in uživate prehrano z veliko sadja in zelenjave. Ne nazadnje lahko moč in obrambo telesa okrepite tudi s povečanim vnosom nekaterih zdravilnih rastlin in zelišč.

Za tiste, ki se ne nameravate cepiti...
Če je cepljenje nekaj, na kar ne prisegate, poskusite z zaščitniki iz narave, ki preverjeno delujejo, čeprav v telo ne vnašajo »kemije«.

Aloja se ponaša z močno očiščevalnimi in antiseptičnimi lastnostmi. Deluje protivirusno in krepi telesno obrambo. Najdete jo v nešteto oblikah, ne nazadnje tudi v osvežilnih pijačah. Najbolj priporočljiv je seveda nakup izdelka iz lekarne.

Mačji krempelj je močno protivirusno in antioksidantno sredstvo, ki hkrati spodbuja imunski sistem. Na voljo je v obliki čaja ali dodatkov k prehrani. Okus čaja lahko izboljšate z dodatkom jabolčnega sirupa ali sirupa črnega ribeza. Za zdravljenje okužbe potrebujete od dve do štiri skodelice čaja na dan. Ena skodelica čaja na dan pa krepi telesno odpornost.

Ehinaceja ali ameriški slamnik je še ena izmed vsestransko učinkovitih rastlin. Deluje protivirusno in protibakterijsko. Korenino te rastline so uporabljali že severnoameriški Indijanci in iz nje pridelovali t. i. kačje olje. Danes so pripravki iz ehinaceje na voljo v obliki kapsul, kapljic, pa tudi čajev. Za premagovanje okužbe potrebujemo od dva do tri grame zgoščenega izvlečka ehinacije ali 15 kapljic na dan.

Izvleček črnega bezga, znan tudi pod imenom sambukol, deluje protivirusno; virusom preprečuje, da bi vdrli v celice in se tako razmnoževali. Čajna žlička tega sredstva trikrat na dan naj bi v dveh do treh dneh uspešno pregnala gripo.

Gripa navadno ne zahteva zdravnika
Pri okužbi z virusom gripe običajno ni treba obiskati zdravnika, saj nam lahko o zdravljenju gripe svetujejo tudi v lekarnah. Obisk pri zdravniku odsvetujejo tudi zato, ker se v polnih čakalnicah zdravstvenih domov lahko nalezemo še drugih virusov, poleg tega lahko tudi sami okužimo druge. Magistri farmacije v lekarnah nam lahko odlično pomagajo pri prepoznavanju gripe, po potrebi predlagajo najustreznejša zdravila za samozdravljenje in pripravke za lajšanje simptomov ter nas seznanijo s pravilnim in varnim načinom njihove uporabe. Obisk zdravnika je potreben le, ko gre za kronične bolnike, starejše od 65 let, dojenčke in mlajše otroke ter nosečnice in doječe matere. Obisk zdravnika je potreben tudi, kadar simptomi gripe trajajo več kot sedem dni in ko povišana telesna temperatura ter oteženo ali boleče dihanje in požiranje trajajo več kot tri dni. Tudi če se pojavljajo glavoboli in bolečine v ušesih ali sinusih ter v primeru, ko globok in boleč kašelj traja dlje kot teden dni, se ne smemo več zanašati na samozdravljenje.