Mednarodna smučarska organizacija (FIS) je pokazala številne primerjave in statistiko lanske sezone. V oči je padel podatek, da je slovenska nacionalna televizija alpsko smučanje prenašala skorajda največ na svetu, saj je po količini prenosov na drugem mestu. Pred RTV Slovenijo se je po številu ur prenosov uvrstila le Švica, zaostaja pa celo avstrijska ORF. Slovenska nacionalka je poleg sicer odličnih Švicarjev očitno edina smučarska institucija na svetu, ki lahko premaga velesilo, kot je Avstrija, kjer je alpsko smučanje nacionalni šport in katerih športniki so serijski ekipni zmagovalci skupnega seštevka svetovnega pokala.

Da tudi pojavljanje na televiziji samo po sebi ne prinaša uspeha, je dokaz slovensko alpsko smučanje, ki životari na meji preživetja, po olimpijski sezoni pa bo zgodba, kot kaže, še precej bolj tragična.

Zanimivo je, da si je januarsko žensko slalomsko preizkušnjo svetovnega pokala v Mariboru ogledalo največ gledalcev od vseh alpskih smučarskih tekem v sezoni (dobrih 14 milijonov). Za Mariborom je za dobra dva milijona gledalcev zaostal celo sloviti smuk v Kitzbühlu. Izpostaviti pa kaže še en podatek, ki ne govori v prid alpskega smučanja. V Nemčiji je namreč le 13 odstotkov populacije, ki spremlja alpsko smučanje, mlajših od 40 let, kar 87 odstotkov je starejših.

"Kar zadeva večja tekmovanja v prihodnjih letih, se smučarski zvezi ni potrebno bati. Olimpijska prizorišča v okolici Vancouvra so že danes, slabe štiri mesece pred začetkom, pripravljena na največji športni spektakel, prepričani pa smo, da bo tudi naslednje svetovno prvenstvo leta 2011 v Garmisch Partenkirchnu izjemno. Nemci so namreč odlični organizatorji, ki bodo prvenstvo gotovo izpeljali, kot znajo le oni, kot generalko pa bodo imeli marca finale svetovnega pokala," je na forumu alpinumu povedal 65-letni predsednik FIS Gian Franco Kasper. "Z globalno gospodarsko krizo se bodo najbolj spopadli organizatorji naslednjih velikih tekmovanj, ki bodo težko prodali televizijske pravice po ceni, kakršno so si zamislili. FIS ima dolgoročne pogodbe, ki nam omogočajo dobro poslovanje. Kar zadeva globalno segrevanje, bodo v naslednjih desetletjih preživela višje ležeča smučišča, čeprav je minula močna zima pokazala, da sneg še ne bo izginil iz zemeljskega ozračja. Tekmovalna prihodnost je tudi v dvoranah, ki pa ne bodo nikoli zadovoljile apetite rekreativnih smučarjev. Pozimi je namreč pomemben stik z naravo, torej naravnim snegom, svežim zrakom in tudi modrino neba," je odgovarjal Švicar, rojen v St. Moritzu.

Kasper se je dotaknil tudi nove olimpijske discipline, in sicer smučarskega krosa, nekaj govora pa je bilo tudi o ženskih skokih. Po njegovem mnenju je prav, da se ta disciplina še organizira ter da se na olimpijskih igrah predstavi v najlepši luči, ne da se jo uvrsti v program "na silo". "Vsekakor bomo v smučarski karavani pogrešali Hermanna Maierja. A so upokojitve sestavni del športa, prihajajo novi zvezdniki, ki jih šport potrebuje. Kot veste, pa se zvezdniki ne naredijo, temveč rodijo," trdi Kasper, ki je dobil tudi vprašanje, kaj si misli o novoustanovljeni Evropski smučarski zvezi štirih velesil. Ustanovitelji so Avstrija, Italija, Švica in Francija (predsednik je Avstrijec Peter Schroecksnael), prvo tekmo (dvoranski slalom) pa bodo organizirali 7. novembra v Amnevilu v Franciji. Kasper je odgovoril zelo neposredno: "To je že šesta evropska zveza, da ne boste mislili, da je prva. Program svetovnega pokala ne bo ogrožen."

Šef moškega dela svetovnega pokala Nemec Günter Hujara si močno prizadeva, da bi se razvili smučarski materiali. Do te mere, da bi bilo manj poškodb kolenskih vezi, kar bo težko dosegljivo, a bi se dalo z leti izdelati tudi manj agresivne materiale in smuči.