Javnomnenjska anketa o predlogu družinskega zakonika je pokazala, da se s tem novim pojmovanjem družine strinja velika večina vprašanih, 61,5 odstotka, zavrnilo pa ga je 37,4 odstotka respondentov.
S tem, da družino ustvarja otrok, se strinja več moških (69 odstotkov) kot žensk (55 odstotkov), nadpovprečno (65 odstotkov) pa se s tem strinjajo tudi tisti, ki imajo otroke. Ljudje, ki nimajo otrok, se z 51-odstotno večino s tem temeljem družinskega zakonika ne strinjajo.
Toda, zagovorniki stališča, da družino ustvarja otrok, bi morali biti kljub izmerjenemu večinskemu soglasju previdni, saj se zdi, da ga javnost (še) ne razume v vseh njegovih razsežnostih. Na to domnevo nas navajajo odgovori na smiselno enako vprašanje o pojmovanju družine, ki pa smo ga v nadaljevanju ankete zastavili drugače. Zanimalo nas je, katero pojmovanje družine je ljudem bližje: tradicionalno, po katerem je družina skupnost staršev in otrok, ali novo, ki pravi, da je družina skupnost otroka in najmanj enega roditelja oziroma odrasle osebe, ki trajno skrbi za otroka in ima do njega določene pravice ter obveznosti. Odgovori, ki smo jih prejeli, so na glavo obrnili odgovore na najprej zastavljeno vprašanje. S tradicionalnim pojmovanjem družine soglaša 64,1-odstotna javnomnenjska večina, z na novo opredeljeno družino pa 33,4-odstotna manjšina. Pri čemer je zanimivo, da s pojmovanjem družine kot skupnosti staršev in otrok soglaša tudi prepričljiva večina libertarno usmerjenih ljudi, ki na volitvah praviloma glasujejo za levosredinske politične stranke.
Nesprejemljive posvojitve istospolnih partnerjev
Druge novosti, ki jih predvideva družinski zakonik, uživajo v glavnem večinsko javnomnenjsko podporo, izjema pa sta možnosti, da otroka posvojijo istospolni partnerji in da se zakonska zveza sklene zunaj uradnih prostorov ter z izključno prisotnostjo matičarja.
Predvideno zakonsko pravico, da bi lahko otroka posvojila tudi partnerja v zunajzakonski skupnosti, podpira več kot 71-odstotna večina, z njo se strinja opazno več žensk kot moških. Da gre med pripadniki zunajzakonske skupnosti za zaželeno noviteto, dokazuje podatek, da jo pozdravlja kar 90 odstotkov ljudi, ki živijo v taki skupnosti.
Veliko manj podpore uživa s predlogom zakonika predvidena možnost, da bi otroke lahko posvojili tudi partnerji, ki živijo v registrirani istospolni skupnosti. Predlog je sprejemljiv le 22,7-odstotnemu deležu slovenskega javnega mnenja. Ta pravica je daleč najbolj sprejemljiva za mlade, saj jo v starostni skupini od 18 do 30 let zagovarja kar 45 odstotkov pripadnikov te skupine. Po drugi strani pa ima posvojitev otrok s strani istospolnih partnerjev največ nasprotnikov med starejšimi ljudmi (nad 60 let). Nadpovprečno predvideno zakonsko pravico sprejemajo ljudje z višjo ali visoko izobrazbo, sicer pa ne uživa večinske podpore med volilci nobene od parlamentarnih strank. Še največ podpore ima med potencialnimi volilci strank Zares (40 odstotkov) in SD (35 odstotkov). Sprejemljivost te zakonske pravice narašča tudi z oddaljenostjo od zakonskega stanu: med poročenimi jo zagovarja komaj 17 odstotkov, med pripadniki zunajzakonske skupnosti 31 odstotkov, med samskimi osebami pa ima ta pravica 33-odstotno sprejemljivost. Posvojitev otrok s strani istospolnih partnerjev je sprejemljiva tudi za 17 odstotkov ljudi, ki imajo otroke, in 43 odstotkov ljudi, ki otrok nimajo.
Ni poroke brez prič
Presenetljivo je, da večinske podpore javnosti ne uživa niti s predlogom zakonika predvidena možnost, da bi bilo mogoče zakonsko zvezo sklepati zunaj uradnih prostorov in brez prisotnosti pooblaščenca načelnika upravne enote ter poročnih prič.
Sklepanju ženitnih pogodb je naklonjenih več moških kot žensk in več mladih kot starih. Sklepanje ženitnih pogodb izrazito podpirajo tudi bolj izobraženi, ljudje, ki živijo v zunajzakonski skupnosti ali so samski, že poročeni pa noviteto sprejemajo z 58-odstotnim deležem.
Ena od najbolj odmevnih novosti, prepoved telesnega kaznovanja otrok, je sprejemljiva za dobrih 70 odstotkov Slovencev. Predvidena prepoved je bolj sprejemljiva za ženske kot moške, da je prepoved sprejemljiva, pa je povedalo tudi 61 odstotkov vprašanih, ki sicer nimajo otrok.
Nepriljubljeni referendumi
Ne glede na to, da predlog družinskega zakonika deli javno mnenje, pa rezultati ankete kažejo, da se prepričljivi javnomnenjski večini (72,4 odstotka) referendum o tem pomembnem zakonu ne zdi potreben. Pri čemer je treba vedeti, da bo zadnjo besedo o tem referendumu, če ga bo opozicija res zahtevala, najbrž imelo ustavno sodišče, ki bo moralo odločiti, ali bi bil referendum o družinskem zakoniku ustavno dopusten ali ne. Ob številnih pobudah za razpis referendumov, že izvedenih referendumih s prej kot ne nizko udeležbo in rezultatih drugih javnomnenjskih anket, ki so preverjale naklonjenost javnosti temu ali onemu predlaganemu referendumu, pa tudi rezultati te ankete potrjujejo, da je javno mnenje do "referendumanije" veliko bolj zadržano od politikov, ki z referendumi licitirajo.
