Med volilci, ki izjavljajo, da bi volili katero od opozicijskih strank, izstopajo pristaši SLS: če je med njimi 40 odstotkov takih, ki so prepričani o uspešnem delu vlade, pa je med potencialnimi volilci SDS takih le še 9 odstotkov.
Primorci tako, Gorenjci drugače
Delo vlade še najbolje ocenjujejo Primorci. Primorska je edina regija, v kateri je več tistih, ki ocenjujejo, da je vlada uspešna, kot tistih, ki menijo, da je vlada neuspešna (49 odstotkov : 41 odstotkov). Zdi se, da na tak odnos do vlade vpliva tudi dejstvo, da prebivalci te regije tradicionalno volijo predvsem levosredinske stranke, ki sestavljajo aktualno vlado, pa tudi to, da socialne posledice gospodarske krize na Primorskem niso tako hude, kot so v nekaterih drugih slovenskih regijah. Povsem drugače so do vlade razpoloženi Gorenjci. Samo 27 odstotkov Gorenjcev meni, da je vlada uspešna, da je neuspešna, trdi več kot 69 odstotkov prebivalcev regije, delež neopredeljenih o tem vprašanju pa je na Gorenjskem daleč najnižji. Uspešnost dela vlade podpovprečno ocenjujejo tudi prebivalci osrednje Slovenije in Dolenjske, nadpovprečne vrednosti pa smo izmerili za severno in severovzhodno Slovenijo.
Slabe ocene za državni zbor
Povprečna ocena dela državnega zbora se letos stalno znižuje. Tokrat znaša zgolj 2,71 na lestvici od 1 do 5, kar predstavlja najnižjo povprečno oceno dela parlamenta v tem mandatu. K tej nizki oceni najbolj prispevajo volilni upravičenci, ki na vprašanje, za katero stranko bi volili, odgovarjajo z "ne vem" ali da ne bi volili. Enih in drugih je skupaj več kot 30 odstotkov. Nizke ocene, ki jih daje ta skupina, ko ocenjuje delo parlamenta, lahko vsaj deloma pojasnijo, zakaj nimajo "svoje" stranke oziroma sploh ne bi volili - zdi se, da gre za volilne upravičence, ki so nad politiko razočarani do te mere, da se politično pasivizirajo. SDS ostaja stranka z najvišjim deležem volilne podpore ne glede na to, da je njena preferenca v oktobru nekoliko nižja, kot je bila prejšnji mesec. Glasove so izgubili tudi Socialni demokrati, okrepila pa se je ljudska stranka - podpora tej stranki narašča od avgusta naprej. Pregled pokaže, da v zadnjih treh mesecih narašča tudi delež tistih, ki v anketah Vox populi izjavljajo, da ne bi volili. Več kot prejšnji mesec je neopredeljenih. Med njimi je domala polovica žensk, sicer pa ženske prevladujejo v volilnem telesu levice in so v manjšini v volilni bazi SDS (48 odstotkov), še zlasti pa SNS (44 odstotkov).
Tretjina za SDS
Med volilci, ki vedo, katero stranko bi volili, demokrati v zadnjih treh mesecih ohranjajo tretjinski delež, glede na stanje pred letom dni pa so pridobili sedem odstotnih točk. Socialni demokrati imajo med opredeljenimi 22,1-odstotni delež, od avgusta do danes so izgubili sedem odstotnih točk, od lanskega oktobra pa 13 odstotnih točk. Naši podatki kažejo, da se od konca poletja naprej znova krepi tudi LDS. Njen trenutni 9,1-odstotni delež med opredeljenimi volilci je več kot štirikrat višji, kot je bil oktobra lani, torej neposredno po volitvah, ko se je dobršen del volilcev LDS čez noč preselil med preferente Socialnih demokratov. Stranka Zares je imela lanskega oktobra 13,5-odstotni delež, danes ima le še 8,9-odstotnega, kar pomeni, da sta sestrski stranki med opredeljenimi domala izenačeni. Bistveno boljši rezultat kot pred letom dni (2,8 odstotka) ima tudi SLS. Avgustovsko merjenje je pokazalo, da se SLS, če bi bile volitve avgusta, sploh ne bi uvrstila v parlament; če bi bile volitve danes, ko stranka med opredeljenimi uživa 5,2-odstotno podporo, pa njen vstop v parlament ne bi bil vprašljiv.
Med javnomnenjsko anketo Vox populi smo preverjali tudi stališča javnosti o predlogu družinskega zakonika. Rezultate tega dela ankete bomo objavili jutri.
