Ta čas je še zgodaj govoriti o elementih druge faze reforme, tj. o uvajanju novega sistema, osnovanega na pojmovno opredeljenih prispevkih. Gre bolj za "abstraktno" željo, ker se predlagatelji povsem novega sistema verjetno ne zavedajo izjemno velikih težav in problemov, ki jih je treba rešiti še pred uvedbo takšnega novega sistema. Da je to res, govori tudi praksa: sistem, osnovan na pojmovno opredeljenih prispevkih (notional defined contribution - NDC), so uvedle le štiri države Evrope: Italija, Latvija, Poljska in Švedska, od leta 1999 pa ni bilo novih "primerov".

Kar zadeva posodobitev sistema, predstavljeni predlogi sledijo pokojninskim reformam v drugih državah Evrope ter hkrati bistveno poenostavljajo sedanji zelo netransparenten sistem. Predlog dviga upokojitvene starosti na 65 let je v skladu z evropskim trendom, kot je to razvidno iz tabele 1, ki kaže upokojitveno starost v osmih evropskih državah, ki sem jih posebej proučeval.

Čeprav je ponekod prikazana upokojitvena starost že veljavna, pa se v nekaterih državah ta starost postopoma dviguje do zakonsko določenih vrednosti. Tako bo na primer Madžarska, ki je maja 2009 sprejela dvig upokojitvene starosti na 65 let, to postopoma dvigovala vse tja do leta 2022; podobno bo Češka upokojitveno starost 65 let dosegala med letoma 2017 in 2030; za ženske z otroki bo upokojitvena starost nižja (npr. za žensko z dvema otrokoma bo upokojitvena starost 64 let).

Tudi drugi elementi posodobitve sistema so v skladu z evropskimi trendi, kot je to razvidno iz tabele 2. Predlog tako predvideva podaljšanje delovne dobe, relevantne za izračun pokojnine, na 35 najboljših zaporednih let in uvedbo novega načina usklajevanja pokojnin, pri čemer naj bi se za usklajevanje uporabljala tako imenovana švicarska formula, ki upošteva 50-odstotno rast cen in 50-odstotno rast plač.

Na kratko komentirajmo tabelo 2. Na Poljskem, ki ima sistem, osnovan na pojmovno opredeljenih prispevkih, je pokojnina odvisna od zbranih prispevkov, ne pa od "pokojninske osnove", zato "obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove", ni relevanten kazalec. V večini držav, navedenih v tabeli 2, se obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, postopoma dviguje do celotne delovne dobe. Kot vidimo, je v Sloveniji predlog za povečanje obdobja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove, z 18 na 35 let povsem v skladu s prikazanim trendom.

Glede usklajevanja pokojnin pa tole: švicarska formula je nekakšna "zlata sredina" v skupini prikazanih držav: so države, ki imajo manj ugodno usklajevanje (Poljska in Madžarska), in država, ki ima bolj ugodno usklajevanje (Češka).

Tudi glede bonusov (pribitkov) za upokojitev po zakonsko določeni upokojitveni starosti in malusov (odbitkov) za upokojitev pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo so predlagane vrednosti - 3,6 odstotka pribitka in 3,6 odstotka odbitka na leto - povsem primerljive z drugimi državami in zagotovo dovolj zmerne. Hrvaška ima na primer le 1,8 odstotka letnega odbitka, Slovaška pa 6 odstotkov; tudi Češka je z reformo leta 2008 povečala maluse na 6 odstotkov letnega odbitka.

Ob tem velja še posebej omeniti, da zgodnje upokojevanje (tj. upokojitev pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo) poznajo skoraj vse države s prikazanega seznama (z izjemo Bolgarije!), vendar vse te države - razen Slovenije - takšno zgodnje upokojevanje "kaznujejo" s trajnimi odbitki, tj. trajno nižjimi pokojninami. Zaradi točnosti naj omenim, da bo Madžarska takšno upokojevanje začela "kaznovati" šele od leta 2013 dalje.

Če torej pogledamo osnovni skupek napovedanih sprememb pokojninskega sistema, bi bilo nemogoče trditi, da so "nerazumne" in "nesprejemljive". Pogosto se kot argument proti spremembam navajajo neke slovenske "posebnosti", na primer, da so starejši delavci izčrpani in da je torej višja starostna meja zelo krivična. Čeprav ne moremo povsem izključiti možnosti, da se bodo sindikati le izpogajali za zgodnje upokojevanje brez odbitkov, pa je vendarle treba zelo jasno povedati, da je zdravstveno stanje slovenskega prebivalstva boljše kot v katerikoli od prikazanih držav, zato je tudi argument proti dvigovanju starostne meje na zelo šibkih nogah. Mathers, Sadama, Salomon, Murray in Lopez so v članku Healthy life expectancy in 191 countries, 1999, objavljenem v reviji The Lancet maja 2001, sestavili lestvico držav glede na pričakovano trajanje "zdravega" življenja. Slovenija je z 68,4 leta uvrščena na solidno 34. mesto, najvišje med vsemi osmimi državami.

Drugi argument proti spremembam - še posebej proti dvigovanju upokojitvene starosti - je argument o zaposlitvenih možnostih mladih: s podaljševanjem delovne dobe pri starejših delavcih naj bi se zmanjševale že tako skromne zaposlitvene možnosti mladih. Ta argument je povsem nesprejemljiv, čeprav je res, da v določenem delu javnega sektorja le odhod delavca v pokoj sprosti novo delovno mesto za mladega pripravnika. Ponavljam: to velja kvečjemu za del javnega sektorja, ker so drugi deli javnega sektorja v nenehni ekspanziji - tako na primer zdravstvo, oskrba starejših ipd., da ne omenjamo zasebnega sektorja gospodarstva. Tako kot je popolnoma nesmiselno pogojevati sprejem "mini" pokojninske reforme, tj. posodobitve sistema, s sprejemom "maksi" pokojninske reforme, tj. uvedbo sistema, osnovanega na pojmovno opredeljenih prispevkih, je nesmiselno pogojevati spremembe na pokojninskem področju s spremembami na trgu dela, še posebej na trgu dela za starejše delavce in za mlade. To seveda ne pomeni, da ni potrebno zelo angažirano delo v smeri prizadevanj, da bi se mladi bolj zgodaj vključevali v produktivno zaposlitev in da se tudi starejšim delavcem omogočajo primerne zaposlitve.

Kakšne so možnosti za sprejem nove pokojninske zakonodaje? Čeprav se zdi, kot da sta priprava in sprejem zakonodaje o posodobitvi sistema samo vprašanje časa, pa to vendarle ni tako. Za uspeh bodo potrebni "zmagovalni" duh in velika osebna angažiranost ter zavzetost članov vlade pri pojasnjevanju in argumentiranju ukrepov vsem socialnim partnerjem. Kot "zunanjemu opazovalcu" pa se mi zdi, da teh lastnosti močno primanjkuje. Kakorkoli že, za Slovenijo bi bilo izjemno slabo, če bi zamudili to priložnost "posodobitve" oziroma "mini" reforme pokojninskega sistema.