Udeleženci javne razprave, ki je potekala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, so ponovno opozorili na hrup, svetlobno onesnaževanje in premogov prah, ki se širi iz Luke Koper. Večina jih je izrazila nasprotovanje širitvi pristanišča in gradnji tretjega luškega pomola.

Namesto povečanja luških površin predlagajo racionalnejše ravnanje s prostorom, s katerim razpolaga Luka Koper, in povezovanje z okoliškimi pristanišči v Trstu, Tržiču in Reki. Večina udeležencev je zahtevala tudi ukinitev ali vsaj zmanjšanje obsega dejavnosti pretovora premoga in železa.

Predstavniki civilne iniciative Ankaran, ki so proti gradnji tretjega pomola zbrali 4500 podpisov, so ob koncu razprave podali pisno zahtevo, naj se postopek priprave DPN razveljavi in še enkrat ponovi, v novem postopku pa zagotovi udeležba prizadete javnosti. Zahtevajo še, da se na območju, kjer je predvidena gradnja tretjega pomola, uredi kontaktno območje brez pristaniških dejavnosti in športno rekreacijski park, severno mejo pristanišča pa prestavi 300 metrov južneje.

Razveljavitev osnutka DPN so zahtevali tudi v gibanju Zeleni Koper in skupina krajanov Ankarana. Predstavniki športnega društva Katarina pa zahtevajo, naj DPN na morju vključuje poligon za vodne športe in veslaške proge, na kopnem pa poligon za lokostrelce in strelišče ter poligon za potapljače in plavalni bazen.

Direktor direktorata za prostor na ministrstvu za okolje Mitja Pavliha je po končani razpravi obljubil, da bodo vse pobude "z vso odgovornostjo obravnavali", katere od posredovanih zahtev bodo upoštevali, pa ni mogel napovedati. Nacionalni interes je, kar zadeva sprejetje prostorskega načrta za Luko Koper, po njegovih besedah zelo jasno izražen, saj ga podpira ne le ministrstvo, pač pa celotna vlada.

"Diskusija na temo tretjega pomola bo še pestra," je napovedal Pavliha, ki se je zavzel za intenziven dialog z Ankarančani. Kot je dejal, si prostorskega načrta, ki bi mu prebivalci nasprotovali, nihče ne želi, prepričan pa je tudi, rešitev pa je mogoče najti z dialogom.

Sam sicer težko verjame, da državni prostorski načrt v končni verziji ne bi predvideval gradnje tretjega pomola. "Ne verjamem, da bi ob tako jasno izraženem nacionalnem interesu žogico vrnili nekaj korakov nazaj in ponovno začeli razmišljati, ali je to potrebno ali ne," je poudaril.

Da bi postopek priprave DPN vrnili na začetek, je po Pavlihovih besedah teoretično sicer možno, vendar je obenem izrazil prepričanje, da se je o pobudah še mogoče pogovarjati znotraj obstoječega osnutka. Pavliha je tudi zanikal, da bi bil plinski terminal predmet državnega prostorskega načrta.