Po višini lanskoletnih prejemkov se je v sam vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev uvrstil generalni direktor ajdovskega Primorja Dušan Črnigoj. Skupni prejemki enočlanske uprave Primorja so namreč lani znašali kar 776.400 evrov oziroma 64.000 bruto mesečno. Na drugo mesto se je s 652.000 evri uvrstil zdaj že upokojeni predsednik uprave Pozavarovalnice Save Dušan Čeč, tretje mesto pa je zasedel predsednik uprave Krke Jože Colarič, čigar prejemki so bili za dobrih 200.000 evrov prenizki za uvrstitev na prvo mesto. Na četrto in peto mesto sta se uvrstila člana uprave Krke Janez Poljanec in Aleš Rotar, deseterico pa zaokrožajo še generalni direktor Salonita Anhovo Jože Fonda, direktor družbe Citroen Slovenija Klaus Oberhammer, zdaj že nekdanji predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak in članica uprave Krke Zvezdana Bajc.
Na lestvici najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer manjka nekaj imen, ki bi si zaslužila uvrstitev na najvišja mesta, vendar so podatki o njihovih prejemkih dostopni le Davčnemu uradu Republike Slovenije, v letnih poročilih pa niso razkriti. Izmed 20 uprav, ki so lani prejele več kot milijon evrov, je namreč kar polovica takih, ki ne razkrivajo prejemkov po posameznih članih. Največ, in sicer več kot dva milijona evrov, sta lani prejeli upravi Nove Ljubljanske banke in Krke. Na tretjem mestu jima sledi uprava družbe Hermes Softlab, katere člani so lani prejeli skoraj 1,5 milijona evrov zaradi uspešno izvedene prodaje družbe skupini Comtrade Group s sedežem v Beogradu. Med prvo dvajseterico najbolje plačanih uprav so kar štiri bančne uprave, tudi sicer pa je zastopanost družb iz finančnega sektorja (banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje, borzne hiše, holdingi) na lestvici najbolje plačanih uprav nadpovprečna. Preostali sektorji so bolj ali manj enakomerno zastopani, na lestvico najbolje plačanih uprav pa sta se uvrstili tudi upravi Mure in Polzele kot predstavnic tekstilne industrije.
S čim primerjati menedžerske prejemke
"Slovenski menedžerji so na splošno premalo plačani glede na odgovornost, ki jo imajo, in glede na zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Povsod po svetu obstaja fama, da so menedžerji preveč plačani. V ZDA zaslužijo tudi več kot sto milijonov dolarjev, v Evropi več kot deset milijonov evrov, v Sloveniji pa so zaslužki najbolje plačanih menedžerjev v višini 200.000 evrov, kolikor bodo znašali letos, že ožigosani kot pretirani," meni novi predsednik Združenja Manager in predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek.
Vendar primerjava prejemkov slovenskih menedžerjev s prejemki menedžerjev največjih svetovnih korporacij ni smiselna, izkrivlja pa jo že razlika v velikosti podjetij. Kot namreč pojasnjuje predsednik Združenja članov nadzornih svetov Borut Jamnik, so prejemki uprav običajno povezani z velikostjo družbe ali poslovnega sistema, ki ga vodijo. Večja ko je družba, višji so prejemki uprave, pravi Jamnik in opozarja, da je pomemben dejavnik tudi panoga, v kateri posluje družba.
Da je primerjava prejemkov slovenskih uprav in uprav največjih svetovnih korporacij nesmiselna, nakazuje podatek, da so imeli člani 494 uprav največjih in najpomembnejših slovenskih družb lani skupno 131,6 milijona evrov bruto prejemkov, kar je 3,5-krat manj, kot je po podatkih Corporate Library prejel predsednik uprave sklada tveganega kapitala Blackstone Group Stephen Schwarz. Predsedniki in člani uprav slovenskih družb, ki so se po višini prejemkov uvrstili na prvih sto mest, bi si morali tako prejemke skoraj podvojiti, če bi se želeli izenačiti z desetim najbolje plačanim menedžerjem v ZDA.
S čim sploh lahko primerjamo prejemke najbolje plačanih slovenskih menedžerjev in uprav? Najlažje bi bilo za primerjavo upoštevati prejemke povprečnega zaposlenega, vendar se te, po mnenju mnogih populistične primerjave navadno oprijemajo le politiki. Tudi primerjava s prihodki družbe je otežena, saj bi se ob upoštevanju te osnove neupravičeno visoko uvrstili menedžerji holdingov, na spodnja mesta pa predsedniki uprav trgovskih družb. Pri primerjavi prejemkov uprave z obsegom sredstev bi se (pre)visoko uvrstile uprave podjetij iz storitvenega sektorja, na spodnja mesta pa uprave bank in družb iz kapitalsko intenzivnih panog. Primerjavo z ustvarjenim dobičkom pa onemogoča recesija, zaradi katere je več družb lani poslovalo bodisi z minimalnim dobičkom bodisi z izgubo. Zato smo se odločili, da bomo zgolj objavili tabele s prejemki najbolje plačanih uprav in menedžerjev ter jih primerjali med seboj.
Prejemke so potencirale nagrade
Velik del lanskoletnih prejemkov uprav oziroma posameznih menedžerjev je temeljil predvsem na izplačanih nagradah za poslovanje v letu 2007. Po dostopnih podatkih je namreč delež nagrad v povprečju zajemal kar tretjino do polovico skupnih prejemkov.
Toda nagrade oziroma variabilni del prejemkov so si lani med drugim izplačale tudi uprave Istrabenza, Petrola in Intereurope, čeprav se je izkazalo, da so bile poslovne odločitve, sprejete v letu 2007, napačne in so še dodatno prispevale k poslabšanju poslovanja v minulem in letošnjem letu.
"Dejanski problem je bil prehod iz obdobja konjunkture v recesijo. Mnoge pogodbe in v njih uporabljeni plačni modeli niso vsebovali ‘izhoda’ za takšen primer. Sistem nagrajevanja ni vključeval ‘malusov’, ampak le ‘bonuse’," pojasnjuje Borut Jamnik. Iz številnih anomalij, ko so družbe poslovale z izgubo, uprave pa so si izplačevale visoke nagrade, izhaja tudi predlog evropskih priporočil o zadržanju izplačila dela nagrad za določeno število let. Z uveljavitvijo teh priporočil bi družbe in delničarji dobili možnost, da zahtevajo vračilo nagrad, število (pre)tveganih poslovnih odločitev bi se zmanjšalo, s tem pa tudi možnost ponovitve svetovne recesije.
Pri sklepanju menedžerskih pogodb, v katerih so določeni tudi kriteriji nagrajevanja, imajo glavno besedo prav nadzorniki. Zato se postavlja vprašanje odnosa med upravo in nadzornim svetom. V družbah z večinskim lastnikom ali nekaj pomembnejšimi lastniki je pozicija moči prek nadzornega sveta v rokah lastnikov, moč uprave pa šibkejša. Za družbe z razpršenim lastništvom je značilno, da je večja moč v rokah uprave, podobno pa velja tudi za družbe v lasti menedžerjev, kjer je vsa moč skoncentrirana v eni ali nekaj osebah, ki so hkrati menedžerji in lastniki, soodvisnost odnosov med upravo, nadzorniki in lastniki opisuje Jamnik.
Samo razmerje moči je razvidno tudi z lestvice menedžerskih prejemkov in prejemkov uprav. Med najbolje plačanimi menedžerji je namreč nadpovprečno veliko takih, ki prihajajo iz družb z razpršenim lastništvom oziroma družb, v katerih imajo menedžerji prevladujoč lastniški vpliv. Pričakovano se je na lestvico najbolje plačanih uprav uvrstilo le majhno število podjetij, ki jih vodijo njihovi ustanovitelji. Tudi pri največjih in najuspešnejših družinskih podjetjih prejemki menedžerjev navadno ne presegajo 100.000 evrov bruto, v večini primerov pa se gibljejo med 40.000 in 60.000 evri bruto. Razlog bi lahko tičal tudi v višji davčni obremenitvi plač v primerjavi z dividendami, vendar je pri uspešnih družinskih podjetjih izplačilo dividend prej izjema kot pravilo. V več letnih poročilih smo zasledili, da so ustanovitelji celo kreditirali svoja podjetja, za razliko od prevzetih družb, ki so običajno kreditirale svoje lastnike.
Znižanje pod pritiski in v soju žarometov
Izmed vseh analiziranih letnih poročil je bil v le 99 primerih razkrit podatek o bruto prejemkih uprave tako za leto 2008 kot za leto 2007. Ob upoštevanju tega vzorca izhaja, da so se prejemki uprav lani v povprečju zvišali za 10 do 14 odstotkov, pri čemer so se v zgolj tretjini primerov prejemki uprav znižali. Za primerjavo omenimo, da je bila lanskoletna povprečna bruto plača v Sloveniji nominalno za 8,3 odstotka višja kot leta 2007.
Med prvimi, ki so se odločile za znižanje lastnih prejemkov, so bile predvsem uprave, ki so morale zmanjševati stroške dela bodisi z odpuščanjem bodisi z zniževanjem plač zaposlenih, ocenjuje Jamnik in dodaja, da so nekateri kasneje sledili temu vzorcu. "Ko smo o tem razpravljali na januarski seji upravnega odbora Združenja Manager, smo ugotovili, da si je večina članov plače samoiniciativno znižala že konec leta 2008 in da mnogi ne bodo predlagali izplačila nagrad, čeprav bi poslovni rezultati za leto 2008 to omogočali," pojasnjuje Aleksander Svetelšek in dodaja, da se je ta trend v zadnjem obdobju še utrdil.
Vendar nekateri primeri iz prakse kažejo, da znižanje plač vodilnim menedžerjem marsikje le ni bilo povsem samoiniciativno. Tako so denimo julija letos nadzorniki porabili "precej časa", da so prejemke uprave Petrola uskladili z vladnimi priporočili, enako nekaj mesecev prej nadzorniki Zavarovalnice Triglav in Nove Ljubljanske banke, uprava Gorenja pa se je za znižanje prejemkov odločila šele po množični vstaji zaposlenih. Vsi omenjeni primeri in še mnogi drugi so se hote ali nehote odvili pred očmi javnosti.
Niso pa vsi menedžerji znižanja svojih prejemkov obešali na velik zvon. Predsednik in podpredsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec in Marko Vresk sta si tako že 1. novembra lani in 1. januarja letos fiksno plačo znižala za skupno 30 odstotkov, s 1. majem pa še za dodatnih 10 odstotkov. V Heliosu javnosti o tem niso obvestili, znižanje so omenili zgolj v drobnem tisku pod tabelo s prejemki uprave.
Prejemki so poslovna skrivnost!
Kljub velikemu vzorcu na lestvici najbolje plačanih uprav in menedžerjev manjka več imen, ki bi se po vsej verjetnosti uvrstila na visoka mesta. Med analiziranimi družbami prejemkov uprav ni razkrila okoli četrtina družb, med družbami, ki so razkrile prejemke uprav, pa je še nadaljnja polovica takih, ki niso razkrile prejemkov posameznih članov uprave.
Pri "skrivanju" bruto prejemkov uprav so družbe ubrale več različnih pristopov. Najpogosteje je bilo v letnih poročilih navedeno, da družba prejemkov uprave ne razkriva oziroma omembe o prejemkih uprave sploh ni bilo. Med večkrat uporabljenimi metodami je bila združitev prejemkov uprave in vseh zaposlenih z individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Pogosto v družbah prejemke uprav označujejo tudi kot poslovno skrivnost, v nekaterih družbah pa so celo ocenili, da bi jim razkritje teh prejemkov povzročilo "občutno škodo".
Kako bi lahko razkritje prejemkov uprave družbi povzročilo škodo, lahko le ugibamo. Kot pojasnjujejo poznavalci, pa bi podjetju lahko škodo povzročilo razkritje načina nagrajevanja menedžerjev, zaradi česar je ta podatek v večini primerov obravnavan kot poslovna skrivnost. Ker je nagrada menedžmentu vezana na doseganje določenih ciljev, bi namreč njeno podrobno razkritje (ne pa tudi višina nagrade) konkurenci omogočilo vpogled v poslovne načrte in strategijo.
Kakšne spremembe se obetajo na lestvici
Ker je v zadnjih mesecih prišlo do več menjav v upravah najpomembnejših slovenskih družb, bo lestvica najbolje plačanih menedžerjev prihodnje leto po vsej verjetnosti bistveno spremenjena. Na njej bodo namreč poleg razrešenih predsednikov in članov uprav manjkali tudi nekateri predsedniki uprav družb, v katerih ima država pomemben lastniški vpliv, in vodilni menedžerji, pri katerih bomo šele prihodnje leto izvedeli, da so si potihoma znižali prejemke. Tudi vprašanje, koliko menedžerjev, ki so v zadnjih letih izpeljali menedžerske prevzeme, bo končno prevzelo miselnost podjetnikov, ki raje kot za lastne plače sredstva družbe namenjajo za njen razvoj, bo svoj odgovor dočakalo čez leto dni.
