Razvila se je torej nova praksa, večinoma med mladino, nalaganja filmov in glasbe prek interneta. Bolj vešči novega orodja tudi sami ustvarjajo dela v tem mediju.

In katerim zvrstem kulturne potrošnje Francozi novega desetletja zdaj dajejo prednost? Prva ljubezen prej ko slej ostaja film.

Leta 1997 si je 49 odstotkov vprašanih letno ogledalo v kinu najmanj po en film, leta 2008 je bilo takšnih že 57 odstotkov. Porast obiska velja za vse družbene sloje, različni so le okusi - starejši letniki stavijo bolj na domači film, mlajši na ameriško kinematografijo.

Glasba je prav tako v čislih, le da v višjih slojih klasično glasbo izpodrivata rock in pop, v delavskih miljejih pa se bolj priklanjajo električarjem in raperjem.

"Zgodovinski premik" je po sodbi avtorja raziskave Oliviera Donnata nastal pri televiziji: ure sedenja pred TV ekranom se od nastanka medija prvič niso povečale. Padec zanimanja za TV je najbolj opazen med mladimi do 24 let, raste le v starostni skupini 45 do 54 let in med starejšimi od 65 let.

Obisk muzejev se, kaže raziskava, nepričakovano zmanjšuje, so pa velike razlike med desetimi muzejskimi velikani, v prvi vrsti pariškimi, in večino manjših muzejev umetnosti, predvsem v notranjosti Francije.

Gledališče se vplivom novih tehnologij upira bolje, kot bi pričakovali. Vsaj po eno predstavo na leto si zdaj ogleda 19 odstotkov anketiranih, pred desetletjem jih je bilo 16 odstotkov.

Najbolj občuten preskok je pri video igricah: v zadnjem letu dni jih je igralo 36 odstotkov Francozov, starejših od 15 let, leta 1997 jih je bilo 24 odstotkov.

Kako pa zadeve stojijo na relaciji Francoz - knjiga? Raziskava je pokazala, da razen obvezne šolske in strokovne literature ljudje berejo vse manj knjig. Ta trend sicer ni nov, obstajal je že pred pojavom interneta. Nove generacije berejo vse manj, bralci knjig, kar velja tudi za časnike, pa se vse bolj starajo.

Prvo podobno raziskavo kulturnih navad Francozov so po pisanju Le Mondea opravili leta 1973, nato še v letih 1981, 1988 in 1997. V pričujoči raziskavi so se posebej osredotočili na vplive interneta, saj ima računalnik doma danes že več kot štiri petine (83 odstotkov) državljanov.