Po njegovih besedah imajo v romskem naselju Žabjak-Brezje več težav, več tamkajšnjih ljudi pa želi trenutno stanje izboljšati, kar je po njegovi oceni zelo pomembno.
Otroke poskušajo pošiljati v šolo in jih vzpodbujati za nadaljevanje šolanja, glavne težave pa prebivalcem povzroča negotovost glede lastništva zemljišč, na katerih živijo. Ker so hiše zgradili na tuji zemlji, se bojijo, da bi jih morali nekega dne zapustiti, za rešitev omenjenega stanja, pa bi bilo potrebno razjasniti lastniška razmerja, je pojasnil.
Še večjo težavo predstavljata oskrba s tekočo vodo in elektriko, saj je ugotovil, da ju glavnina prebivalcev nima. Našteto po njegovi sodbi vpliva na zdravo bivanjsko okolje in higieno, ker otroci v domačem okolju nimajo ustreznih prostorov in pogojev za pisanje domačih nalog, pa tudi na izobraževanje, je dejal.
Pri teh bivanjskih težavah gre za vprašanje osnovnih človekovih pravic, ki jih je potrebno poudariti in rešiti, je opozoril.
Na današnjem večernem sestanku s predstavniki naselja, z novoizbrano novomeško romsko svetnico Dušico Balažek, s podpredsednikom Zveze Romov Slovenije Bojanom Tudijo in predstavniki novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela, je ugotovil, tako Hammarbeg, da je potrebno delovati v smeri rešitve naštetih vprašanj in romskim prebivalcem zagotoviti spodobno življenje.
Kot so mu povedali, je dejal, bo eno izmed novomeških romskih naselij v ponedeljek, 12. oktobra, obiskal predsednik republike Danilo Türk, ki bo po njegovem mnenju kot rešitve potrebne prepoznal naštete težave.
Komisar Hammarberg je v času primera Strojanovi obiskal Slovenijo in spoznal življenjske pogoje njene romske skupnosti, takrat je ocenil, je dejal, da Romi na severovzhodu države živijo v boljših razmerah kot na Dolenjskem, vendar pa je danes dobil občutek, da se v Sloveniji pri teh vprašanjih premika.
Na veliko slabše pogoje, v katerih bivajo Romi, je naletel v Srbiji, na Kosovu in v veliko drugih državah, zato bi slovenske politike opogumil, je poudaril, da storijo nadaljnje korake, s katerimi bi Slovenija postala model za politiko reševanja tovrstnih vprašanj. "Danes to še ni, ima pa vse mogočnosti, da to postane, kar bi bil lep namen," je povzel.
Po besedah podpredsednika Zveze Romov Slovenije Tudije so komisarja Hammarberga danes seznanili tudi z dobrimi stvarmi, s primeri reševanja črnih gradenj in legalizacijo določenih zemljišč v dolenjskih romskih naseljih, cilj njegovega obiska pa je bil na mestu samem in od Romov samih izvedeti za njihove glavne bivanjske težave, je povedal.
