V skupnem pismu države Beneluksa med drugim opišejo profil idealnega kandidata za predsednika Evropskega sveta, ki ga uvaja Lizbonska pogodba. Med drugim navajajo, da bi moral predsednik EU izpričevati svojo zavezanost evropskim idejam in imeti oblikovan pogled na celoto politik unije. Po mnenju neimenovanega diplomata, ki ga povzema AFP, pismo držav Beneluksa ne pomeni kategoričnega veta na Blaira, temveč gre za vljuden način sporočanja, da ni najprimernejši kandidat.

Blaira podpirata Velika Britanija in Francija. Vendar njegove možnosti za položaj slabi prav njegova država, ki ji številni očitajo, da je le z eno nogo v uniji. Tako ni niti članica območja evra niti schengenskega območja.

Številni analitiki po pisanju britanskega dnevnika Financial Times menijo, da bi tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki Blaira zdaj sicer podpira, lahko spremenil mnenje, če bo nemška kanclerka Angela Merkel podprla kakega drugega kandidata.

Ni mu v prid niti to, da nima podpore britanskih konservativcev, ki naj bi po pričakovanjih zmagali na britanskih parlamentarnih volitvah spomladi prihodnje leto. Vodja torijcev David Cameron je že pred časom napovedal, da bodo v primeru zmage na volitvah izvedli referendum o novi evropski pogodbi, ki jo je sicer britanski parlament že potrdil, če ta še ne bo uveljavljena.

Blairova vloga v iraški vojni še ni pozabljena

Blair po navedbah AFP nima prave podpore niti v svoji evropski politični družini, med socialisti, ki menijo, da je preveč liberalen, in še niso pozabili njegove vloge pri vojni v Iraku. "Naš cilj je dobiti položaj visokega predstavnika unije za zunanjo politiko in ne položaj predsednika unije," je za AFP danes dejal vodja politične skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu Martin Schulz.

Proti Blairu se je izrekel tudi luksemburški premier in vodja evroskupine Jean Claude Juncker. Kot je dejal za nemško izdajo FT, bi bili ogroženi interesi malih članic unije, če bi predsednik EU prihajal iz velike članice. Dodal je še, da Blair v času, ko je vodil britansko vlado, ni naredil veliko, da bi Veliko Britanijo pripeljal bliže Evropi glede nekaterih vprašanj, denimo skupne evropske valute.

Blairovi aduti po drugi strani so, da je odločen, izkušen in znan po vsem svetu, piše FT. Njegovi zagovorniki trdijo, da bi bil primeren sogovornik ameriškega predsednika Baracka Obame ali ruskega premiera Vladimirja Putina.

Za glavnega Blairovega tekmeca za položaj velja nizozemski premier Jan Peter Balkenende. Bruseljski spletni bilten EUobserver sicer piše, da je že izpadel iz tekme, potem ko je nizozemski minister za evropske zadeve Frans Timmermans v nedeljo dejal, da Haag ne bo predlagal nobenega kandidata.

Koga še omenjajo kot kanidata?

Med kandidati za položaj prvega predsednika unije FT omenja tudi nekdanjega finskega premiera Paava Lipponena, nekdanjega španskega premiera Felipeja Gonzaleza, luksemburškga premiera Junckerja in nekdanjega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla.

Časnik tudi namiguje, da bo položaj najverjetneje, tako kot je v EU že skoraj običaj, na koncu zasedel nekdo, o katerem se zdaj sploh še ne govori. Vendar pa je zagotovo, da bo prvi predsednik Evropskega sveta sedanji ali nekdanji predsednik vlade ene od članic.

O tem, kdo bo zasedel položaja predsednika in zunanjega ministra EU, ki ju predvideva Lizbonska pogodba, bodo konec leta odločali voditelji članic povezave. Po pisanju FT sicer nekateri diplomati v Bruslju namigujejo, da si v EU prizadevajo, da bi odločitev o predsedniku unije sprejeli že prej - morda na vrhu 29. in 30. oktobra - če bi bilo moč kmalu premagati politične in pravne ovire za ratifikacijo Lizbonske pogodbe na Češkem.

In kaj naj bi počel predsednik EU? Lizbonska pogodba tega ne opredeljuje natančno, vendar naj bi predsednik med drugim predstavljal unijo v svetu in vodil vrhunska zasedanja EU. Imel bo 2,5-letni manadat in bo lahko enkrat ponovno izvoljen.