Barbara Petančič

Verjetno ni kadrovika, ki se ne bi vsaj enkrat soočil z "željo" odločevalskih krogov v podjetju, da je treba najti takega zaposlenega, ki bo na vsakem testu, vsakem preskusu, vsakem ocenjevanju dosegel nadpovprečen rezultat ter bo popoln tudi kar se tiče osebnostnih lastnostih.

Trditev "Nobody is perfect" kakor da ne zdrži. Seveda si z iskanjem popolnih ljudi nakopljemo nemalo težav. Predvsem zato, ker jih ni. Če na primer iščemo človeka, ki ima visoko stopnjo izobrazbe, hkrati pa ne sme biti ambiciozen, ali pa človeka, ki razmišlja strateško in je pozoren na najmanjše operativne detajle, ki je direkten in iskren v izražanju čustev, hkrati pa se zna vedno obvladati, takega, ki mora biti strogo racionalen in hkrati empatičen, ki mora poskrbeti za organiziranost in sistematičnost, hkrati pa biti kreativen, iščemo skorajda nemogoče.

Osebnostne lastnosti so med seboj povezane v kompleksno celoto in značilno je, da ena pozitivna lastnosti izključuje drugo in da neka pozitivna lastnost nujno prinaša s seboj tudi neko pomanjkljivost. O pozitivnem in negativnem aspektu lastnosti seveda ne govorimo v absolutnem smislu, ampak izključno situacijskem, vezanem na konkretno delovno okolje.

Nekatere lastnosti so si tako kontradiktorne, da moramo na račun ene nujno pozabiti na drugo. Oboje hkrati ne gre. Zgodovina pozna samo peščico ljudi, ki bi se po svojih sposobnostih in lastnostih res lahko uvrstili med nadpovprečneže oziroma 'supermene'. Prepričana sem, da tudi danes taki še vedno obstajajo, a dobili jih bomo le, če jim bomo mesečno ponudili veliko več, kot bi si želeli. Treba je torej najti kompromis, določiti prioritete in le nekaj kompetenc ter lastnosti, ki so za nas ključne. Preden zaposlujemo, pa si moramo nujno tudi razjasniti, katere osebne pomanjkljivosti lahko vzamemo v zakup in katerih ne moremo.

A tudi če najdemo posameznika s številnimi nadpovprečno izraženimi lastnostmi, je treba biti previden. Vsaka palica ima dva konca. Vzemimo za primer človeka, ki je izjemno vztrajen, ki se loti nalog ne glede na prepreke, ki ga nobena ovira ne zmoti. Prej ali slej boste lahko spoznali, da zna tak posameznik tudi tratiti čas in energijo za naloge, ki se izkažejo za neizvedljive ali napačno zastavljene. Ko vi že zdavnaj ocenite, da ni smiselno vztrajati, bi on še kar nadaljeval. No, tudi takega človeka je zelo dobro imeti v timu, ko npr. postavljate na noge podjetje, ali pa tedaj, ko se morate soočiti s težkimi preprekami.

Imeti samoiniciativnega človeka je zelo koristno, ampak, če se loti več nalog, kot jih je zmožen opraviti, vam to prej škodi kot koristi. Če je človek zelo takten in tudi neprijetne stvari pove na blag način, od njega ne pričakujte, da bo znal v kritičnih situacijah naravnost povedati, v čem je problem. In obratno, če iščete prodornega človeka, ki se zna postaviti v opozicijo in se trdo pogaja, potem od njega ne pričakujte, da bo do vas takten in ubogljiv. In tako naprej.

Ko iščete 'supermena', je torej treba biti previden, saj se bo v določenih situacijah izkazal, v drugih pa ne. Ne glede na to, kakšne lastnosti iščete v zaposlenem, dodajte jim še eno - iščite človeka, ki zna realno oceniti sebe, druge in situacije ter svoje vedenje temu ustrezno prilagoditi. Pri tem pa seveda bodite tudi sami čim bolj realni. Ni človeka, pri katerem vam ne bi bilo treba vzeti v zakup tudi nekaj negativnih lastnosti. Vaš cilj naj bo torej poiskati osebo z nekaj ključnimi prednostmi oziroma za vaše organizacijsko okolje pomembnimi lastnostmi in se odločiti, ali boste njegove pomanjkljivosti lahko vzeli v zakup.

Barbara Petančič je psihologinja svetovalka v podjetju Adecco. Adecco je strokovni partner Zlate niti.