Najprej se bo tik pred poldnevom začela pogajalska konferenca Hrvaške in EU, ki se je bodo udeležili hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, švedski zunanji minister Carl Bildt kot predstavnik predsedstva EU in evropski komisar za širitev Olli Rehn; na konferenci pa so običajno prisotni tudi predstavniki držav članic.

Po doslej znanih informacijah bo takoj nato sledil vnovičen zagon pogajanj o meji, ki se bodo nadaljevala tam, kjer so sredi junija zastala - na podlagi drugega Rehnovega predloga. Na tem sestanku bo poleg omenjene trojice sodeloval tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar.

Po obeh sestankih naj bi bila skupna novinarska konferenca Žbogarja, Jandrokovića, Rehna in Bildta.

Zastoj Hrvaške na poti v EU se je začel lani oktobra, ko je Slovenija prvič javno opozorila na problem prejudiciranja vprašanja meje v pogajalskih dokumentih Hrvaške. Kandidatka je sicer do konca leta še napredovala pri peščici poglavij, a od decembra naprej so njena pogajanja popolnoma zastala.

Tokratna pristopna konferenca je prva po decembru, čeprav običajno potekata vsaj dve na pol leta. Hrvaška bo odprla šest in zaprla pet poglavij, pri katerih je imela prej Slovenija zadržke zaradi vprašanja prejudicev. Z današnjim dnem bo tako imela odprtih 28 od 33 poglavij, pri katerih se pogaja z EU.

Tri poglavja - ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa bodo ostala blokirana. Slovenija ima pri teh poglavjih namreč druge "vsebinske zadržke", ki jih doslej javno še ni podrobno pojasnila. Vsaj pri enem poglavju naj bi sicer ti zadržki služili kot varovalo, da bo Hrvaška izpolnila septembrski dogovor na najvišji ravni, ki je omogočil preboj.

Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke še več drugih članic unije.

Pogajanja o meji se bodo, kot omenjeno, nadaljevala na podlagi drugega Rehnovega predloga in ni pričakovati, da bodo danes že tudi končana. Slovenija sicer računa, da se predlog ne bo več bistveno spremenil in je v torek že sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma, ki ga je v sredo podprl državnozborski odbor za zunanjo politiko.

Minister Žbogar je ocenil, da predlog sporazuma rešuje več spremenljivk, kar zadeva zaščito slovenskih vitalnih interesov, in vsebuje vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz dosedanjih stališč Slovenije: načelo pravičnosti, stanje na dan 25. junija 1991 in reševanje kopenskega in morskega dela meje v celoti ter stik teritorialnih voda z mednarodnimi vodami.