S prvim je povezano preoblikovanje hrvaških ladjedelnic. Komisarka za konkurenco Neelie Kroes ima že zdaj veliko dela s problematičnimi poljskimi ladjedelnicami in ne potrebuje še dodatnih težav. Z drugim poglavjem pa so povezani prepočasne reforme v pravosodju in nezadostni ukrepi v boju proti korupciji. Omeniti je treba tudi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kjer so težave z dostopom do nekaterih dokumentov.
Po oceni Michaela Emersona iz Centra za evropske politične študije (CEPS) bo morala Hrvaška največ postoriti prav na področju pravosodja, pravnega sistema, korupcije in upravne reforme. "Tu mora pokazati velik in absolutno verodostojen napor za reforme, da je ne bodo povezovali z bolgarskim modelom, ki ga EU ne želi videti še enkrat," je poudaril. Če bo zdaj šlo vse kot po maslu, bi se Hrvaška po njegovem lahko EU najhitreje priključila leta 2011. Po mnenju poročevalca evropskega parlamenta za Hrvaško Hannesa Swobode pa se to ne bo zgodilo pred letom 2012, saj samo proces ratifikacije pristopne pogodbe traja približno leto dni.
Slovenija je bila za članstvo v EU godna leta 2003
Danes bodo v Bruslju nadaljevali tudi pogajanja o arbitražnem sporazumu glede načina reševanja mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Slovenska vlada je menda v predlog sporazuma vključila triletni rok, v katerem naj bi arbitraža odločila o mejnem sporu s Hrvaško, opozicija pa zahteva krajši - enoletni rok, da ne bi Hrvaška prej vstopila v EU, preden bo določena meja med državama. Ker v tem trenutku nihče ne more napovedati, kdaj bo Hrvaška sploh postala članica EU (Slovenija je zase sprva načrtovala, da bo v Unijo vstopila do leta 2002, a se je to zgodilo šele 1. maja 2004), se postavlja vprašanje, ali je ta časovni rok res tako bistven, kot menijo opozicijske stranke.
Spomnimo, da je bila Slovenija k pogajanjem za vstop v EU povabljena decembra 1997 in da je takratni premier Janez Drnovšek ocenil, da bi bila glede na gospodarske značilnosti že do leta 2002 godna za vključitev. Španija, denimo, se je za vstop v EU pogajala osem let, Portugalska pa je po končanih pogajanjih še tri leta čakala na Španijo, saj so ju v EU sprejeli hkrati.
Dr. Emila Erjavca, ki je bil član ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU, smo zato povprašali za mnenje, kdaj naj bi se ji pridružila tudi Hrvaška. "Optimistično in realno je leto 2012, najbolj črni scenarij je seveda vsak odmik od tega, ki pa lahko nastane predvsem zaradi težav, ki si jih bo Hrvaška sama postavljala v pogajanjih," je odgovoril Erjavec in spomnil, da je v primeru Slovenije od konca pogajanj do ratificiranja pristopne pogodbe po vseh državah članicah in v evropskem parlamentu minilo 15 mesecev. "Realno ta postopek traja od enega do dveh let," pojasnjuje Erjavec. In dodaja, da si Slovenija političnih ciljev glede datuma pristopa ni nikoli postavljala, ker bi bilo to neracionalno. "Smo pa rekli, da bomo do 31. decembra 2002 v celoti usposobljeni za pristop in bi torej leta 2003 lahko pristopili. Toda širitev se je potem zavlekla do maja 2004. Prava zakasnitev se je v bistvu zgodila zato, ker evropska komisija vse do januarja 2002 ni objavila svoje finančne ponudbe za pristop. Po moje je to ključni datum, ki determinira širitev in s katerim v bistvu EU tudi kaže, da mora najprej sama dozoreti za širitev," poudarja dr. Erjavec.
Hrvaška v EU skupaj z Islandijo?
Možnost, da bi Hrvaška v EU vstopila šele v svežnju z drugimi balkanskimi državami, se zdi Erjavcu skrajni scenarij, ki je, glede na to, da druge države ne pospešujejo svojega procesa, Hrvaška pa je precej daleč, tudi dokaj nerealen. "Hrvaška bo verjetno vstopila skupaj z Islandijo, kar ji daje precejšnje prednosti," meni Erjavec.
Tudi Ivo Vajgl, ki je bil do junijske izvolitve za evropskega poslanca predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, dopušča možnost, da se bosta Hrvaška in Islandija EU pridružili hkrati, saj dosedanja praksa kaže, da so vselej sprejemali več držav skupaj. Vajgl o tem, kdaj natančno bo Hrvaška postala članica EU, ne želi ugibati, opozarja pa, da ima odprtih še veliko vprašanj.
Z vidika Slovenije se zdi Vajglu ključno to, kakšno bo izhodišče v arbitražnem sporazumu o načinu reševanja meje. "Vanj je treba zapisati, da mora biti mejno vprašanje rešeno pred hrvaškim vstopom v EU. Torej pred vstopom Hrvaške v EU mora biti dosežen sporazum o meji, ne le o načinu reševanja mejnega spora," je prepričan Vajgl.
