Po mnenju biologov in strokovnjakov za čebele, dr. Janka Božiča in Janeza Gregorija, takšno poimenovanje ni sprejemljivo, saj hrvaško ime ne ustreza znanstvenemu imenu Apis mellifera carnica, ki ga je kranjski čebeli leta 1879 dal August Poolmann. "Če je tako, so Hrvati kranjsko čebelo prekrstili, da bi bila bolj njihova oziroma manj naša," meni Janez Gregori.
Na MKGP so se javno pohvalili, da so slovenske interese glede kranjske čebele ustrezno zavarovali s tem, ko so dosegli, da v osnutku skupnega stališča EU do hrvaških pristopnih dokumentov piše, da to vprašanje ni del pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Slovenija je namreč protestirala, ker je Hrvaška v svoje pristopne dokumente zapisala, da je kranjska čebela avtohtona na območju Hrvaške, ime, ki ga naša soseda uporablja za kranjsko čebelo, pa je očitno ni zmotilo.
Biologa Gregori in Božič sta predstavnike MKGP že konec lanskega leta opozorila, da s trditvijo, da je kranjska čebela avtohtona na Hrvaškem, ni nič narobe. "Avtohtona je na vsem Balkanu, zato ne vidim bioloških problemov, če Hrvaška napiše, da je kranjska čebela avtohtona na ozemlju Hrvaške. Moti pa me, če zanjo uporabljajo ime hrvatska siva pčela in ga angleško prevedejo kot Carniolan bee, saj to ni isto," opozarja Božič.
Tudi Janez Gregori meni, da se Sloveniji ne bi bilo treba obešati le na avtohtonost kranjske čebele, ker je to slab argument. Po njegovem obstajajo drugi argumenti, zakaj je bolj naša kot od kogar koli drugega. "Glavni je ta, da je August Pollmann, ko je leta 1879 prvi opisal kranjsko čebelo in ji dal znanstveno ime Apis mellifera carnica, to storil na podlagi čebel, ki jih je dobil s Kranjskega, natančneje iz Podsmreke pri Višnji Gori. Pollmann jo je nemško poimenoval Krainer Biene in Krainische Biene, angleško govoreči svet pa jo imenuje Carniolan bee, kar vse pomeni kranjska čebela, oziroma Carniolan grey, kar pomeni kranjska sivka. Tudi v slovanskih jezikih so jo, vsaj do zdaj, dosledno imenovali kranjska čebela ali kranjica (kranjka)," poudarja Gregori.
Hrvaška očitno prekinja to terminološko tradicijo, kar pa je tudi vse, ob kar bi se v tej zgodbi lahko obregnila Slovenija.
