Poudaril je, da bo še naprej ostal ključen obvezni pokojninski sistem (1. steber), ki pa se bo za dosego višjih pokojnin dopolnjeval z učinkovitejšima, a še vedno prostovoljnima, 2. in 3. stebrom dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poleg zvišanja polne upokojitvene starosti na 65 let za oba spola je Svetlik kot najpomembnejše novosti izpostavil prenovo sistema spodbud za daljše ostajanje na delovnem mestu ter neposredno povezavo med vplačili prispevkov in pokojninami.
Minister je pojasnil, da bodo spremembe postopne, zaradi česar jih nobena generacija menda ne bo močno občutila. Zagotovil je, da ne bodo spremembe v ničemer prizadele sedanje upokojence, skoraj v ničemer pa niti tiste, ki so tik pred upokojitvijo.
Predlog izhodišč predvideva dve fazi prenove obstoječega pokojninskega sistema; tako imenovana modernizacija naj bi se začela s 1. januarjem 2011 in bi trajala do konca leta 2014. S 1. januarjem 2015 pa naj bi v veljavo stopil povsem nov pokojninski sistem, ki pa bi veljal samo za tiste, ki bodo tedaj stari manj kot 55 let in so torej rojeni leta 1960 ali pozneje.
Peter Pogačar, vodja pokojninske reforme, je opozoril, da bi se brez sprememb pokojninskega sistema zaradi neugodnih demografskih razmer izdatki iz BDP do leta 2020 povečali na 11,1 odstotka (za skoraj eno odstotno točko več kot zdaj), do leta 2050 pa kar na 18,2 odstotka. Da bi to preprečili, je po njegovem mnenju nujen zlasti dvig dejanske upokojitvene starosti; tako z zvišanjem polne in minimalne upokojitvene starosti kot z bonusi in malusi.
Ekonomsko-socialni svet bo predlagana izhodišča obravnaval prihodnji petek. Javna razprava naj bi potekala do konca leta, zakonodajni postopek pa naj bi stekel v začetku leta 2010.
