Predlog izhodišč predvideva fazo modernizacije, ki bo predvidoma trajala od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2014, ter fazo vzpostavitve novega pokojninskega sistema, ki bo predvidoma stopil v veljavo z novim pokojninskim zakonom 1. januarja 2015, je dejal direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar. Ekonomsko socialni svet naj bi besedilo že obravnaval prihodnji teden.

Spremembe naj bi poleg zvišanja polne in minimalne starosti vzpostavile spodbudnejšo politiko bonusov in malusov, podaljšale obračunsko obdobje za odmero pokojnine s sedanjih 18 na 35 let, prispevki pa naj bi bili plačani od vsakega dela približno enako, tako tudi od študentskega.

Predlagane spremembe povečujejo odbitke in pribitke za kasnejše upokojevanje na 0,3 odstotka na mesec pred ali po dopolnjeni polni starosti. Predlog uvaja dodatni bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni delovni dobi. Vsako nadaljnje leto bi tako državljanom prineslo dva odstotka višjo pokojnino, brez omejitev poviševanja.

Črtanje časovnih bonusov? Bonusi za vojaščino in otroke močno zmanjševali pozitivne učinke reforme iz leta 2000

Razmislili naj bi tudi o črtanju časovnih bonusov. V Sloveniji je namreč možnost časovnih bonusov za vojaščino in otroke močno zmanjševala pozitivne učinke pokojninske reforme iz leta 2000, pravijo na ministrstvu.

Z namenom, da bi zagotovili preglednejše poslovanje pokojninske blagajne, naj bi iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izločili vse transferje oziroma socialne dajatve, ki se znotraj pokojninskega sistema zagotavljajo upravičencem iz državnega proračuna in ki se ne financirajo iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na tak način naj bi zagotovili ločitev socialnih dajatev od čistih pokojninskih dajatev, kot so starostna, invalidska, vdovska in družinska pokojnina, ki se financirajo iz pobranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Tako izločene transferje in socialne dodatke naj bi prenesli v zato predvideno zakonodajo. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo naj bi se tako prenesla v zakon o dolgotrajni oskrbi, državno pokojnino in pravico do varstvenega dodatka pa naj bi prenesli v zakon o socialnem varstvu.

V nov pokojninski sistem bi bili vključeni tisti, ki so 1. januarja 2015 stari manj kot 55 let

S 1. januarjem 2015 naj bi začel veljati nov pokojninski sistem, vanj pa bi bili vključeni tisti, ki so 1. januarja 2015 stari manj kot 55 let. Ostali ostanejo v moderniziranem pokojninskem sistemu, je dejal Pogačar.

V sistem obveznega pokojninskega zavarovanja naj bi tedaj vpeljali sistem navideznih pokojninskih računov, v katerem se vplačani prispevki zavarovanca evidentirajo na njegovem osebnem računu.

Ničelni steber bi vsakomur zagotavljal univerzalni dodatek in bi ga dobil vsak slovenski državljan v starosti 65 let, ne glede na vplačane prispevke. Podoben naj bi bil sedanji državni pokojnini.

Prvi steber kot obvezno pokojninsko zavarovanje bi pomenil prispevke delavcev in delodajalcev, drugi steber kot obvezno dodatno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje bi pomenil premije delavcev in delodajalcev, tretji steber kot varčevanja in zavarovanja pa bi pomenil premije zavarovancev.

Spremenila naj bi se tudi valorizacija pokojnin. Možna rešitev naj bi bila t.i. švicarska formula, ki upošteva tako rast plač (v 50 odstotkih) kot tudi spremembo cen življenjskih potrebščin (v 50 odstotkih). Nov način usklajevanja bi pomenil nižjo rast pokojnin in zmanjševanje prihodnjega finančnega bremena, menijo pripravljavci besedila.