Kot je v nastopu pred senatnim odborom za bančništvo, stanovanjska vprašanja in urbana vprašanja povedal visoki uradnik ameriškega finančnega ministrstva Herbert Allison, imajo ameriške oblasti pri stabilizaciji finančnega sektorja še veliko dela.

Čeprav v zadnjih tednih iz ZDA prihaja vse več signalov okrevanja gospodarstva po najhujši recesiji po 30. letih prejšnjega stoletja, pa strokovnjaki opozarjajo, da so finančni trgi še vedno zelo krhki. V naslednjih letih tako obstaja realna možnost, da bo propadlo še več sto manjših in srednje velikih ameriških bank, še posebej v luči dejstva, da se kopičijo slaba posojila tudi na trgu poslovnih nepremičnin, medtem ko jih je bilo doslej največ na trgu stanovanjskih nepremičnin.

Allison je sicer na zaslišanju pred senatnim odborom po poročanju ameriške tiskovne agencije AP vsa vprašanja o morebitnem podaljšanju izvajanja reševalnega paketa za finančni sektor vztrajno prelagal na finančnega ministra Timothyja Geithnerja, istočasno pa je zatrdil, da bi utegnila biti zaradi krize na trgu poslovnih nepremičnin nadaljnja državna intervencija na finančnem trgu potrebna.

"V tem smislu bi bilo previdno ohraniti zmožnost za odzivanje na nove dogodke. Ker bomo s tem okrepili zaupanje, bi to dejansko lahko povzročilo, da bo zahtev za državno pomoč manj," je pojasnil Allison.

Kongres je na vrhuncu finančne krize oktobra lani (še v času administracije prejšnjega predsednika Georgea Busha) s podporo tako demokratov kot republikancev sprejel 700 milijard dolarjev vreden reševalni paket za finančni sektor, ki naj bi pomagal rešiti ameriški finančni sistem pred zlomom. Ameriško finančno ministrstvo ima možnost podaljšanja tega programa do oktobra 2010, če mu uspe tako odločitev argumentirano zagovarjati pred izvoljenimi predstavniki ljudstva v kongresu.

Po zadnjih podatkih finančnega ministrstva so oblasti različnim ameriškim finančnim ustanovam doslej namenile 443,8 milijarde dolarjev od skupne vsote 700 milijard. Banke so ministrstvu že vrnile 70,3 milijarde evrov, država pa je v obliki dividend in obrestnih prihodkov zaslužila 9,4 milijarde.

Programu, ki je v žargonu znan kot Tarp (Troubled Assest Relief Programme), pripisujejo ključno zaslugo pri dejstvu, da ameriški finančni sistem ni doživel zloma. Istočasno pa me davkoplačevalci ni najbolj priljubljen, saj je velikanske vsote denarja namenil velikim bankam, ki so se zaradi prevelikega tveganja igrale z usodo in na ta račun mastno služile, pomoč pa je šla tudi v roke zavarovalnici AIG in avtomobilskim proizvajalcem v krizi.

V javnosti je tako razširjeno mnenje, da lahko država pomaga velikim, ne glede na strošek in okoliščine, medtem ko t.i. malemu človeku ne more priskočiti na pomoč.