Predstavniki sindikata pa predlagajo, da bi se plače zvišale za 10 odstotkov, osnova pa bi bila lanska oktobrska plača.
Kot je pojasnil Bobinac, osebno ne želi ničesar prejudicirati, ampak, če bi uprava želela biti všečna samo zaposlenimi, potem bi bili po njegovi oceni razgovori zelo enostavni. "V tem primeru bi se tudi zgodilo, da bi bila uprava Gorenja kar hitro vprašana po odgovornosti s strani lastnikov oz. delničarjev, kajti pretirane zahteve z delavske strani bi lahko postavile pod vprašaj premoženje in obstoj podjetje v celoti," pravi prvi mož Gorenja.
Zanj je osnovno vprašanje, kolikšno rast plač si lahko Gorenje sploh privošči glede na konkurenčnost panoge, v kateri se nahaja, glede na krizno situacijo, saj kriza še kar lepo traja. "O tem sem zadnjič govoril z nekimi tujimi managerji, ki se smejijo in se čudijo, od kod zahteve po takšnih spremembah v času krize. Svet je še vedno v veliki recesiji," je prepričan Bobinac.
Poudaril je, da banke spremljajo poslovanje Gorenja, ampak tudi pričakujejo postopno izboljšanje dobičkonosnosti, tako da bi lahko nerazumne zahteve z delojemalske strani po povišanju plač zelo zamajale Gorenje. To bi bilo po njegovem mnenju slabo za podjetje, ki je dobro in ugledno, ki ima svoj trg, ima inovacije, kupce in vrhunsko tehnologijo, ima pa tudi lastno blagovno znamko v panogi široke potrošnje, kot jo nima nobeno slovensko podjetje.
Za Bobinca bodo pogajanja s predstavniki delavcev in sindikatov zelo težka in ocenjuje, da se v prvem krogu ne bo dosti rešilo oz. bo potrebno kar nekaj krogov pogajanj. Na današnjih pogajanjih tako predsednik uprave Gorenja pričakuje predstavitve predlogov delojemalske strani, podkrepljene z argumenti, čeprav enotnega predloga o zvišanju plač skoraj, da še ni.
V nadaljevanju pogajanj pa Bobinac napoveduje, da bodo predstavnike delojemalske strani informirali o tem, v kakšni situaciji je Gorenje, katere ukrepe je družba sprejela za izhod iz krize, kakšen je finančni položaj Gorenja, povedali bodo tudi, da sanacija podjetja ne poteka na račun delavcev, saj vodstvo družbe izredno veliko dela na materialnih prihrankih, na zmanjšanju stroškov storitev, obvladovanju obratnega kapitala in selekciji naložb.
Po Bobinčevih besedah zelo veliko pozornosti namenjajo tudi povečanju prihodkov, predvsem v višje cenovnih segmentih, kar je izredno težko, saj gre za proces in ker je to tisto, kar je bilo v preteklosti rezervirano samo za najbolj ugledne blagovne znamke iz panoge, v kateri se nahaja Gorenje.
Bobinac je tudi opozoril, da Gorenje danes ne konkurira samo vzhodnoevropskim ali azijskim proizvajalcem bele tehnike, ki proizvajajo v državah s poceni delovno silo, temveč konkurira tudi zahodnoevropskim in ameriškim proizvajalcem, ki imajo svoje tovarne že postavljene v Vzhodni Evropi.
"Če govorimo o tem, zakaj bi bila plača delavca Gorenja nižja od plače delavca Elektroluxa bi odgovoril, da je plača delavca Gorenja višja od plače delavca Elektroluxa, ki dela v Elektroluxovi tovarni na Madžarskem, seveda pa je nižja od plače delavca Elektroluxa, ki dela na Švedskem, ampak takšnih je vedno manj", poudarja Bobinac.
Med pogajanji s predstavniki delavcev in sindikatov tako pričakuje razum, dialog in iskanje pravega ravnovesja med plačami, posebej najnižjimi, med delovnimi mesti in potrebno konkurenčnostjo Gorenja.
