Kot smo poročali že včeraj, se NFD Holdingu Staneta Valanta v tem tednu izteče skupaj 75 milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki jih je pri treh bankah najel lani ob vstopu v lastništvo Istrabenza. NKBM in Gorenjska banka sta po naših neuradnih informacijah pred dnevi soglašala s ponovim podaljšanjem posojil, zataknilo pa se je na NLB, kjer odločitev o podaljšanju (še) ni bila sprejeta.
Po naših informacijah je imel NFD Holding sindicirano posojilo zavarovano z delnicami Hotelov Bernardin in desetino Save, pri čemer je Valant tokrat predlagal znižanje skupnega zneska posojila za okoli 24 milijonov evrov na 51 milijonov evrov zaradi prodaje Hotelov Bernardin (pri NLB bi imel tako posojilo v višini okoli 37 milijonov evrov) in spremembo zavarovanj za posojila - namesto z delnicami Save bi bila zavarovana z delnicami Gorenjske banke, čeprav jih NFD Holding trenutno nima.
Ko je NLB NFD Holdingu letos marca prvič za pol leta podaljšala posojilo, je bila deležna javnega ogorčenja ministra za finance Franceta Križaniča, ker je banka sredi najhujšega likvidnostnega krča podaljšala posojilo, ki je bilo namenjeno pomoči pri menedžerskem odkupu Istrabenza. Očitno so v gorenjski gospodarski navezi, katere ključni člen zaradi Valantovih finančnih težav znova postaja Sava, zaslutili nevarnost, da NLB posojila NFD Holdingu tokrat ne bo podaljšala. V primeru, da NFD Holding posojila ne bi poplačal, pa bi mu grozil zaseg delnic, s katerimi je bilo posojilo zavarovano.
Zato je NFD Holding v ponedeljek posojilo delno poplačal, vendar ne s prvotno načrtovano prodajo Hotelov Bernardin, ampak s prodajo delnic Save, ki so za gorenjsko gospodarsko navezo ključnega pomena. Državna Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba imata namreč 29 odstotkov Save, pri čemer trenutno nimata nobenih upravljalskih pravic. Če bi NLB kot banka v večinski državni lasti zasegla Valantove delnice Save, bi dobila država na skupščinah Save odločujoč vpliv. Da bi to preprečili, je NFD Holding Merkurju, ki tudi sodi v gorenjsko gospodarsko navezo, tako prodal ključen del delnic Save.
Ali so v ozadju posla še kakšni drugi dogovori, lahko zgolj ugibamo. Prav tako ni jasno, kje je močno zadolženi Merkur našel sredstva za financiranje nakupa delnic Save (po borznem tečaju je 7,2 odstotka Save vrednih 33,3 milijona evrov). Ugiba pa se, da sta nakup financirala Gorenjska banka ali Abanka Vipa, katerih pomemben lastnik je Sava.
Poznavalci razmer ne dvomijo, da je bil v dogovor med Stanetom Valantom in predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordežem vključen tudi Janez Bohorič, predsednik uprave Save, saj je v njegovih rokah zaključek menedžerskega odkupa Merkurja. Kot je znano, sta namreč Sava in Merfin, ki je v lasti menedžerjev Merkurja, v času prevzema Merkurja podpisala opcijsko pogodbo, po kateri bi moral Merfin sredi lanskega leta od Save odkupiti njen 20 odstotni delež Merkurja. Toda Kordežu je načrte prekrižala finančna kriza, zato je Sava začasno odložila uresničitev opcijske pogodbe. Po naših informacijah naj bi se tako lani dogovorili, da bo Merfin deset odstotkov Savinih delnic Merkurja odkupil do konca letošnjega leta, preostalih deset odstotkov pa do konca prihodnjega leta.
Z včerajšnjim Merkujevim nakupom delnic Save (svoj delež je povečal na 9,29 odstotka Save) so se razmerja med Merkujem in Savo nekoliko izenačila; Merkujev delež v Savi je namreč po včerajšnjih borznih cenah vreden okoli 45 milijonov evrov, približno toliko pa tudi Savina desetina Merkurja, če bi upoštevali prevzemno ceno. Zato lahko predvidevamo, da bo konec leta, ko naj bi prišlo do uresničitve prvega dela opcijske pogodbe med Merfinom in Savo, poravnava potekala prav prek zamenjave omenjenih deležev. Ob tem ne gre spregledati, da ima uprava Sava od letošnje skupščine odobren institut nakupa lastnih delnic. Eden od možnih scenarijev bi tako bil, da bi Sava konec leta od Merkurja kupila delnice Save in jih kasneje umaknila v breme kapitala, podobno kot bi Merkur lahko kot lastne delnice kupil polovico Savinega paketa delnic Merkurja.
