So pa z ministrstva sporočili, da je predsednik uprave banke tisti, ki nadzornemu svet predlaga člane uprave. Po ocenah naših virov naj bi bil v ozadju bolj kot želja po racionalizaciji poskus znebiti se dela uprave ali zamenjati celotno upravo, k čemur je včeraj pozval tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Trenutno so v upravi NLB predsednik Draško Veselinovič (do 1. oktobra) ter člani David Benedek (mandat je nastopil 15. julija), Claude Deroose, Alojz Jamnik, Miran Vičič in Matej Narat, ki so vsi mandat začeli julija 2007, za Narata pa je to že drugi mandat v banki. To je v skladu s statutom banke najvišje možno število članov banke, najmanjše možno pa je tri, zato želja ministra Križaniča s tega vidika ni sporna. Vendar naš sogovornik, ki ni želel biti imenovan, opozarja, da krčenje uprave v teh kriznih časih ni modro in da bi utegnilo iti za politično pritiskanje na upravo.
Odločitev o tem, koliko članov bo imela uprava, je sicer v rokah mandatarja, torej bodočega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča, ki si sam sestavlja ekipo, potrjuje pa jo nadzorni svet. Ta komentarjev v zvezi s svojim odhodom na NLB in sestavo uprave ne daje. Tudi mnenja belgijske KBC, ki je solastnica NLB in ima zdaj v upravi svojega človeka, v nadzornem svetu pa tri predstavnike, nam včeraj do konca redakcije ni uspelo pridobiti.
Banke imajo v Sloveniji zelo raznoliko število članov uprave in številčnost ni odvisna od velikosti banke. V Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki je druga največja v Sloveniji, sta v upravi trenutno dva, čeprav se nadzorniki že nekaj časa trudijo upravo povečati, a jim tudi zaradi notranjih nesoglasij ne uspe. V Abanki so trije, Unicredit banka Slovenije ima štiričlansko upravo, SKB banka dvočlansko, šesta največja banka v Sloveniji, Banka Koper, pa po velikosti uprave močno izstopa, saj ima kar sedemčlansko. Povezave med velikostjo banke in številčnostjo uprave tako ni zaslediti.
barbara.hren@dnevnik.si
