Proizvodnjo bodo ohranili v hčerinski družbi Mura in partnerji, ki tekoče posluje pozitivno. V okviru tega podjetja in novega trženjskega podjetja bi lahko zagotovili od 1000 do 1100 delovnih mest. Načrt, katerega cilj je zagotoviti socialno varnost za vse zaposlene v Muri, upoštevati interese upnikov in ohraniti perspektivno proizvodnjo, predvideva ohranitev proizvodnje v hčerinskem podjetju Mura in partnerji, ki v največji meri šiva za nemško modno hišo Boss. Poleg tega naj bi bilo ustanovljeno še novo trženjsko podjetje.
Da bi se izognili kakršnim koli očitkom, da se posli Mure prenašajo na novo podjetje, in posledično možnim tožbam (pred uvedbo stečajnega postopka je v zadnjem letu mogoče izpodbijati vse posle), bo skupaj z vsemi podjetji skupine Mura tudi podjetje Mura in partnerji končalo v stečajnem postopku, medtem ko bo Mura ostala njen 100-odstotni lastnik. "Ker pa smo na prelomu sezone, se proizvodnja v Muri v nobenem primeru ne sme ustaviti. Zato bo Sod zagotovil potrebna poroštva za obratni kapital v višini do petih milijonov. Porabo teh sredstev bomo stalno nadzirali," pravi direktor Soda Tomaž Kuntarič. Zato bo minister za gospodarstvo Matej Lahovnik predlagal vladi, ki hkrati predstavlja tudi skupščino Soda, da sprejme ustrezen sklep, na podlagi katerega bo Sod podjetju Mura in partnerji omogočal poroštva. Sicer pa je v zadnjih mesecih Sod Muri zagotovil že za 2,54 milijona evrov poroštev, od katerih je prostih še za okoli 600.000 evrov. Ta sredstva bo vodstvo Mure lahko uporabilo v prehodnem obdobju, da bo lahko za svoje partnerje izpolnjevalo naročila.
V stečajnem postopku bo upravljanje nad Muro in parterji prevzel stečajni upravitelj. To podjetje bo tudi del stečajne mase. "Boljše kot bo podjetje poslovalo, več bo stečajni upravitelj lahko iztržil od njegove prodaje," pravi Kuntarič. Kdo bi bil lahko kupec, še ni znano. "S kandidati, ki so bili pripravljeni vlagati v Muro, vendar tega zaradi različnih tveganj niso storili, bomo obnovili kontakte," pojasnjuje Kuntarič.
Časovni okvir izvedbe posameznih aktivnosti bo odvisen od potez vodstva Mure oziroma njenega prokurista Zdenka Podlesnika. Kot je znano, je Podlesnik večkrat poudaril, da bodo najprej predlagali postopek prisilne poravnave. Če bi se ta zavlekel, bi Murini delavci lahko postali ujetniki podjetja, saj jim družba ne bi mogla izplačevati plač. Medtem ko bi bili še vedno zaposleni v Muri, od države namreč ne bi mogli prejemati socialnih pomoči. Na vprašanje, ali je Podlesnik zdaj zagotovil, da bo vodstvo Mure predlagalo stečajni postopek, je Kuntarič odgovoril, da teh zagotovil ni. "Podlesnik še vedno razmišlja o postopku prisilne poravnave, dogovorjeno pa je, da se bodo vse aktivnosti odvijale hitro," pojasnjuje Kuntarič. To pomeni, da naj bi predlogu za uvedbo prisilne poravnave zelo hitro sledil predlog za uvedbo stečajnega postopka. "S pravočasno uvedbo vseh postopkov ugotavljanja insolventnosti se tudi zagotovi, da bodo lahko zaposleni, ki bi ostali brez plač, uveljavljali pravico do ustreznih socialnih transferjev, ki so na voljo v okviru politike ministrstva za delo," razlagajo na ministrstvu za gospodarstvo.
Po njihovih pojasnilih se bodo že v ponedeljek predstavniki ministrstva za delo skupaj z upravo Mure sestali s potencialnim investitorjem, ki izraža pripravljenost, da bi v Ljutomeru prezaposlil okrog 150 zaposlenih. Na sestanku bodo skupaj ugotovili, na kakšen način je to mogoče podpreti z aktivno politiko zaposlovanja.
