Dnevnik ima po zavrnjenem ugovoru zoper začasno odredbo o omejitvi poročanja o poslovni preteklosti Ceranija možnost pritožbe in tako bo moralo sodišče presoditi, ali gre v tem primeru "za take okoliščine, da pač to začasno odredbo opravičujejo" ali ne, je pojasnil strokovnjak za medijsko pravo Jurij Žurej.

Na vprašanje, ali okoliščine po njegovem mnenju takšno odredbo opravičujejo, je dejal, da konkretnega primera ne bo komentiral, in poudaril, da se takšne odredbe tudi v tujini uporabljajo izjemoma. Ob tem se je vprašal, kako bi nekomu, ki bi isto, kar je pisal Dnevnik, objavil na internetu, to preprečili.

Sicer pa je v takih primerih, kot pojasnjuje, osnovno pravilo to, da se "zmeraj tehta med pravico ljudi, da so obveščeni, in pravico posameznika, da se ne kali njegov ugled in ne krši njegova zasebnost". To se presoja "od primera do primera".

Pri politikih ali drugih osebnostih se upošteva tudi poseben interes javnosti, ki pa "mora biti vezan ne na radovednost, ampak na interes, ki je objektiven interes družbe", poudarja Žurej.

V konkretnem primeru bi bil lahko po njegovih besedah ta interes, da je v družbah, katerih lastnik bo postal, toliko in toliko zaposlenih, ki želijo ugotoviti, kdo je lastnik, kaj dela in podobno. Drugo pa bi bilo, pojasnjuje pravnik, če bi pisali o Ceranijevi ženi, kar nima nobene zveze s to zgodbo.

Kot je znano, je ljubljansko okrajno sodišče zavrnilo ugovor Dnevnika zoper začasno odredbo, s katero je omejilo poročanje Dnevnika o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija. Ob tem na časniku dodajajo, da uredništvo Dnevnika in družba Dnevnik kljub temu vztrajata pri stališču, da poročanje ni posegalo v osebnostne pravice Ceranija.

Peter Lah o primeru Cerani: Vnaprejšnja prepoved je najhujša oblika cenzure

Edini legitimen razlog za prepoved pisanja o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija bi bil lahko ta, da bi se poslovnežu zaradi tega zgodila velika škoda, je v zvezi s primerom Cerani za STA povedal medijski poznavalec Peter Lah. Razlogov za prepoved sicer ne pozna, meni pa, da je vnaprejšnja prepoved pisanja "najhujša oblika cenzure".

Poleg tega vnaprejšnja prepoved pisanja po njegovih besedah pride v poštev takrat, kadar je jasno izražen javni interes - ko gre na primer za državno varnost ali za integriteto sodne preiskave ali procesa.

Tudi pri pravici do zasebnosti, ki je sicer opredeljena v splošnih aktih, po njegovem ne gre za vnaprejšnjo prepoved. Če se časopis odloči, da se bo kljub predpisom odločil za poseg v zasebnost, je možna civilna tožba. "Nenavadno pa je, da bi sodišče že vnaprej določilo, o čem se ne sme pisati," je pojasnil.

Edini legitimen razlog za tovrstno prepoved bi bil po njegovih besedah ta, da bi Cerani prepričal sodišče, da gre za veliko poslovno skrivnost in da bi se mu zaradi pisanja o tem zgodila velika škoda.

O razlogu za takšno odločitev sodišča Lah ni želel "špekulirati", poudaril pa je, da podobnih primerov v drugih državah ne pozna.