To ga ni želelo zaposliti, ponujalo pa mu je reden in dober mesečni zaslužek, zato je vzel nekaj kredita, da si je lahko kupil orodje, tovorno vozilo, računalnik in drugo opremo, ter postal samostojni podjetnik. Ko je prišla gospodarska kriza, Martin nenadoma ni dobil plačila za opravljeno delo. Ker mora vsak mesec plačati za okoli 800 evrov socialnih prispevkov in davkov, se je znašel v stiski, iz katere ne najde izhoda.
Edini pogoj je dvodnevna delavnica
Tisti, ki pristanejo na zavodu za zaposlovanje, lahko v primeru, da se samozaposlijo, dobijo subvencijo v višini 4500 evrov. Edini pogoj je, da obiščejo dvodnevno delavnico, ki jih izvajata obrtna zbornica Slovenije in Fakulteta za management v Kopru in da ostanejo samozaposleni vsaj dve leti, v nasprotnem primeru morajo subvencijo vračati. Po podatkih zavoda kar 70 odstotkov prejemnikov subvencije ostane samozaposlenih tudi po dveh letih, v zadnjem času pa ne zaznavajo večjih predčasnih vračil subvencij.
Prepričani so, da je ukrep uspešen, a mnogi opozarjajo, da zgolj podeljevanje subvencij ni dovolj. Kot pravi doc. dr. Jaka Vadnjal z visoke šole Gea College, tisti, ki propadejo v prvih 30 mesecih od ustanovitve, največkrat propadejo zato, ker se niso znali ali zmogli izkopati iz "porodnih težav". Zato bi bilo smiselno, da se samostojnim podjetnikom vsaj v tem začetnem obdobju nudi pomoč oziroma, kot pravijo na OZS, podporno okolje. Nataša Štirn, direktorica Obrtno-podjetniškega izobraževalnega središča na OZS, kot primer izpostavlja podjetniški SOS-telefon za nujno podjetniško pomoč ter paket svetovanj, v okviru katerih bi lahko odgovorili na vprašanja, ki se pojavijo, ko človek začne poslovati. Štirnova predlaga tudi ustanovitev kluba podjetnikov začetnikov, v okviru katerega bi se novi podjetniki srečevali s strokovnjaki, ki bi jim pomagali pri dilemah in težavah.
Zgolj dvodnevna delavnica, ki se je morajo udeležiti, preden se samozaposlijo, ni dovolj, pravi Štirnova. Po njenih izkušnjah na to delavnico večina pride zgolj zato, ker mora. Prav tako le redki pridejo z izdelano podjetniško idejo. "Zato mnogi niti vprašati ne znajo. Prava vprašanja se jim porodijo šele, ko začnejo poslovati. Tudi opozoril na pasti, ki jih čakajo v poslovnem svetu, ne slišijo, dokler se dejansko ne znajdejo v škripcih," pravi Štirnova.
Zadrege šivilje -samostojne podjetnice
Dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za management v Kopru pojasnjuje, da so ključne težave, s katerimi se novi podjetniki srečajo v praksi, predvsem na področju načrtovanja stroškov in ustrezne opredelitve pričakovanj. Dr. Jaka Vadnjal je še bolj konkreten: "Prva zadrega, s katero se denimo sreča šivilja, ko postane samostojna podjetnica, je, kako obvestiti lokalne gospe, da lahko pri njej naročijo kostim po meri. Druga pa ta, da mora svojemu delu postaviti ceno. Pri tem mora stvarno ovrednotiti stroške, sicer bo v izgubi. Marketing in ekonomika sta torej dve vrsti znanj, ki jih morajo osvojiti podjetniki," pojasnjuje Vadnjal.
Tudi zato OZS predlaga, da bi se bodoči samostojni podjetniki udeležili male šole podjetništva, kjer bi dobili poglobljena znanja s področja podjetništva. Nato bi jim pomagali skozi postopek samozaposlitve in za nove samozaposlene poskrbeli tudi za podporno okolje. Vse to so predlagali tudi v konceptu samozaposlovanja, ki so ga ponudili ministrstvu za delo. To je namreč v avgustu pozvalo tri ponudnike k oddaji ponudbe za pripravo koncepta oziroma postopka samozaposlitve brezposelne osebe. Njihov cilj je pripraviti nove oziroma izboljšane programe samozaposlovanja, ki jih bodo financirali iz evropskega socialnega sklada.
Tudi dr. Ruzzier je potrdil, da so ponudbo posredovali, podrobnosti pa ni želel razkriti. Je pa poudaril, da bi morala biti pomoč za samozaposlene prilagojena znanju, kompetencam in potrebam posameznika. "Nekateri potrebujejo pomoč pri računovodskih dilemah, drugi pri trženju, spet tretji pri menedžmentu," našteva dr. Ruzzier.
Na ministrstvu za delo pravijo, da bo za nov program za samozaposlene finančno namenjenih nekajkrat več sredstev kot za obstoječi program, ki je v obdobju od 2009 do 2010 vreden 13,250.000 evrov. Lani so dodelili 1599 subvencij za samozaposlitev, v obdobju od januarja do konca julija 2009 pa 2667.
