Po času, napovedanem za razprave, bodo poslanci o njih glasovali šele okoli enih zjutraj, če se medtem ne bodo odločili za prekinitev seje po obravnavi omenjene resolucije in za njeno nadaljevanje čez dan ali dva. Prekinitev, da bi lahko oblikovali dopolnila v duhu te resolucije, je v imenu poslancev SDS zahteval Jože Tanko, vendar med vodji poslancev vladne koalicije ni naletel na odobravanje.

Če SDS pri omenjeni resoluciji ne bi vztrajala pri svojih predlogih, pri katerih je prejšnji teden ostala osamljena že na seji notranjepolitičnega odbora in zato ti niti na seji državnega zbora nimajo nobenih možnosti za sprejetje, bi razprava o totalitarizmu po poslovniku trajala samo nekaj minut več kot eno uro. Tako pa so si poslanci lahko vzeli šest ur, da bodo formalno razpravljali o štirih dopolnilih SDS. Znano je, da je notranjepolitični odbor predlagano resolucijo o podpori resoluciji evropskega parlamenta in njeni objavi v Uradnem listu spremenil v deklaracijo o seznanitvi z resolucijo. V deklaraciji bi bilo zapisano spoštovanje do žrtev vseh totalitarizmov in dodano, da je Slovenija že veliko storila za popravo krivic od zakona o denacionalizaciji do zakona o posebnih pravicah žrtev vojnega nasilja. Zapisali naj bi tudi, da nobena stranka nima izključne pravice do razlag zgodovine in da bo državni zbor storil vse, da tragična dejanja in delitve med drugo svetovno vojno in v socializmu ne bi povzročali novih sovraštev in delitev.

Z vloženimi dopolnili SDS naj bi to črtali, deklaraciji bi vrnili ime resolucija o podpori, vanjo zapisali, da državni zbor resolucijo evropskega parlamenta v celoti podpira, vlado pa pozvali, naj 23. avgust (podpis pakta Molotov-Ribbentrop) razglasi za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Zahtevajo tudi, naj se ta resolucija o podpori, vključno z besedilom resolucije evropskega parlamenta, objavi v slovenskem Uradnem listu. Ta stališča SDS bosta predstavila Janez Janša in France Cukjati, 20 minut za razpravo pa sta si rezervirala tudi poslanca italijanske in madžarske manjšine Roberto Battelli in László Göncz. O predlaganih spremembah vojnih zakonov naj bi poslanci govorili nadaljnjih devet ur.