Odločitev ministrskega zbora sicer ni presenetljiva, saj so kljub navedbam finančnega ministrstva, da je predlog usklajen, temu javno nasprotovali v koalicijskih LDS in Zares. Nasprotuje mu tudi večina strokovne javnosti, davčnih strokovnjakov in ekonomistov, ter opozicija.

Minister za finance Franci Križanič po ocenah premiera Boruta Pahorja dela bolj kot govori ter kot minister za finance govori preveč in premalo disciplinirano. "Je pošten, iskren, ima pa to napako, da pove, kaj misli in se verjetno glede tega ne bo nikoli spremenil," je dejal Pahor, ki sicer Križaničevo delo ocenjuje kot dobro.

Kot je premier Pahor danes povedal na novinarski konferenci po seji vlade, je Križanič predan svojemu delu, sposoben in prizadeven, da reši probleme. "Svoje delo opravlja dobro, ne brez napak, in želim si, da bi letos opravil eno najtežjih nalog, to je pod streho popeljal proračun za leti 2010 in 2011," je poudaril in dodal, da Križaničeva naloga ni lahka.

Slovenija se namreč po Pahorjevih besedah sooča z nevarnostjo visokega primanjkljaja, dolga, prihodki v državno blagajno so manjši kot kadarkoli doslej, rast je najslabša. "V takih razmerah pripraviti razvojno naravnan proračun je velika odgovornost," je prepričan premier.

Pahor je povedal, da se je v torek s svojimi sodelavci na Gospodarski zbornici Slovenije sestal s predstavniki bank in podjetij. Sogovorniki so ugotovili, da likvidnost ostaja problem slovenskega gospodarstva in "pogovarjamo se o novih ukrepih, ki bi to rešili".

Vlada je, tako Pahor, v preteklih devetih mesecih v ukrepih za blaženje krize in izhod iz nje zelo poudarili pomen solidarnosti v nastalih razmerah. Za prihodnjih devet mesecev pa premier napoveduje večjo osredotočenost na povečanje konkurenčnosti. "V naslednjih devetih mesecih je naloga vlade prepričati politično večino v DZ, da se večja teža nameni konkurenčnosti," je pojasnil.

Pahor zato napoveduje zahtevno politično jesen tako v socialnem, gospodarskem kot političnem smislu. "Moj pogled je tudi pogled večine kolegov in kolegic in upam, da bo naletel tudi na razumevanje v DZ, ne bo pa lahko," je dejal.

Morebitne davčne spremembe del strukturnih reform

Vlada je danes presodila, da problematika morebitnih sprememb pri davčnih stopnjah sodi v strukturne spremembe, pri čemer te spremembe ne bodo vključevale dodatnih obremenitev dela, je po seji vlade povedal finančni minister Franc Križanič. Predlog novele zakona o dohodnini tako ne bo vključeval napovedanih sprememb pri dohodnini.

Vlada se je v današnji razpravi o spremembi zakona o dohodnini odločila, da mora biti pristop k spremembam davčnih stopenj celovit in da ta problematika spada v strukturne spremembe. "Ocena vlade je, da je ta predlog tako pomemben, da sodi v strukturne reforme in tako ne sodi v redni koncept dela ministrstev," je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal Križanič.

Vlada, "predvsem zaradi razburjenja nekaterih" še posebej poudarja, da pa pri teh strukturnih spremembah ne bo šlo za dodatne obremenitve dela in znanja, ampak se bo, kot sklepa Križanič, progresijo iskalo posredno. S spremembami pa naj bi davčno razbremenili skupine prebivalcev, ki so pod največjim pritiskom krize in imajo najnižji standard, dodaja minister.

Križanič je pojasnil, da so različne variante sprememb dohodninskih razredov usklajevali na ravni poslanskih skupin

Sprememb, kot jih je ministrstvo za finance predstavilo v sredo in ki naj bi bile koalicijsko usklajene, tako zaenkrat ne bo. Križanič je pojasnil, da so različne variante sprememb dohodninskih razredov usklajevali na ravni poslanskih skupin in se odločili za omenjenih predlog. Ni bil pa predlog "klasično" koalicijsko usklajen - med predsedniki strank. Minister je ponovil, da bi imel v sredo predstavljen predlog nevtralen davčni učinek.

Vlada predloga novele zakona o dohodnini sicer ne umika, v njej bo predlagala manjše spremembe. Po predlogu novele tako ne bo več obdavčena pomoč za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, za rezidente, ki delajo v tujini, naj bi zagotovila, da ne bodo dodatno davčno obremenjeni, rešila pa naj bi tudi tudi vprašanje uveljavljanja olajšav za vzdrževane družinske člane, če imajo ti vzdrževani člani manjše prihodke.

V sredo predstavljen predlog je, kot je znano, predvideval uvedbo dveh novih dohodninskih razredov s stopnjama 45 in 50 odstotkov in stanovanjska olajšava v znesku plačanih obresti in glavnice, vendar ne več kot 600 evrov, ter zvišanje dodatne splošne olajšave tako, da tisti, ki imajo letno do 8557 evrov dohodka, ne bodo obdavčeni. Predlog je sprožil precej negativnih odzivov v strokovni javnosti in tudi političnih strankah.