Kot je v zahtevi zapisalo 28 poslancev koalicije s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine SD Bojanom Kontičem, sta bili obe noveli in resolucija sprva uvrščeni na redno septembrsko sejo DZ, vendar so poslanci SDS in SLS vložili zahtevo, da se resolucija obravnava na izredni seji. Če se bo to zgodilo, je po njihovem smiselno, da se hkrati obravnavata tudi obe vojni noveli, zato zahtevajo, da se njuno obravnavo uvrsti na isto izredno sejo.

Kot je znano, je skupina poslancev SDS in SLS v ponedeljek v DZ vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi poslanke in poslanci obravnavali in sprejeli predlog resolucije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel 2. aprila letos.

Skupina 32 poslancev SDS in SLS s prvopodpisanim Jožetom Tankom je ob tem izrazila prepričanje, da je treba resolucijo sprejeti še pred obravnavo novel zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih zato, ker "je najprej potrebno, še pred obravnavo posamičnih sklopov krivic in žrtev, ki so jih povzročile vojske in neobvladane ideologije, uskladiti na načelni ravni".

"Sicer bomo ponovno priča brezplodni razpravi o tem, zakaj so žrtve enih vojska in ideologij absolutno - v celoti zajete, žrtve drugih vojska in ideologij - t.i. druge strani pa le deloma in praviloma še na neprimeren način. V nekaterih primerih so izvzeti celo otroci," so v zahtevi za sklic izredne sejo zapisali poslanci SDS in SLS.

Zahteva je med ostalimi strankami naletela na številne odzive. V LDS so jo označili za poskus rehabilitacije kolaboracije, v SD pa so dejali, da ne razumejo naglice, ki jo z zahtevo kaže opozicija.

Novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja in novelo zakona o vojnih grobiščih so v DZ vložili poslanci SD, Zaresa, DeSUS, LDS in SLS. Bistvena sprememba, ki jo prinaša, je, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Novela pa ne spreminja do zdaj najbolj spornega 6. člena zakona, ki še naprej določa, da status žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Omenjenemu členu sicer najbolj nasprotujejo v SDS, kjer so prepričani, da bi bilo treba v njem natančneje določiti definiciji "sodelovanja z okupatorjem".

Nekaj pomembnih sprememb po Kontičevih besedah prinaša tudi novela zakona o vojnih grobiščih. Tako med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani. Določa tudi napise za omenjena grobišča. Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Presečnik pozdravlja zahtevo koalicije po skupni obravnavi resolucije in obeh vojnih novel

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je v odzivu za STA pozdravil predlog, da državni zbor obe t.i. vojni noveli in resolucijo Evropskega parlamenta o totalitarizmih obravnava na isti izredni seji. Meni namreč, da je treba posebej novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja obravnavati čim prej, ker jo "že čisto predolgo vlečemo".

Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja namreč po njegovem rešuje tudi nekatere probleme, za katere si, kot je dejal, sami že dolgo prizadevajo, da se razrešijo. "Predvsem si želimo, da se razreši vprašanje nekaterih kategorij otrok iz tistega obdobja in mobilizirani," je dejal.

Pri zahtevi, o kateri se sicer v SLS še niso pogovarjali, bi šlo lahko po njegovem sicer tudi za poskus, da se z razpravo o obeh novelah zamegli razprava o resoluciji, vendar sam večje nevarnosti za slednje tokrat ne vidi: "Resolucija je ena točka, obe noveli pa druga, tako, da s tem nimam težav."

Kot je znano, so štiri koalicijske stranke - SD, Zares, DeSUS in LDS - danes v državni zbor vložile zahtevo, da DZ na isti izredni seji, na kateri bo na zahtevo SDS in SLS obravnaval resolucijo Evropskega parlamenta o totalitarizmih, obravnava tudi novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja in novelo zakona o vojnih grobiščih.

Obe noveli in resolucija sta bili sprva uvrščeni na redno septembrsko sejo DZ, vendar so poslanci SDS in SLS vložili zahtevo, da se resolucija obravnava na izredni seji. Če se bo to zgodilo, je po mnenju 28 podpisnikov zahteve iz vrst koalicije smiselno, da se na isti seji hkrati obravnavata tudi obe vojni noveli.