Bolan otrok ne sodi v vrtec

O priporočilih EU, naj se izobraževalni zavod ob večjem številu zbolelih učencev začasno zapre, po ministrovih besedah potekajo pogovori in usklajevanje. Pojasnil je, da bodo šla navodila ministrstva tudi v to smer, poudaril pa je, da morajo biti ta navodila usklajena ter pospremljena tudi z navodili drugih resorjev. Po njegovem mnenju namreč nič ne pomaga, če ministrstvo prepreči združevanje otrok v šoli, hkrati pa ne da tudi ustreznih navodil prek medijev, naj se otroci ne združujejo na katerih drugih krajih.

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja prim. doc. dr. Alenka Kraigher je včeraj povedala, da je bolezen pri nas trenutno blaga oziroma zmerno huda, zato šolam in vrtcem priporočajo zlasti ukrepe za zmanjšanje okužbe pri sebi oziroma zmanjšanje širjenja okužbe na druge.

Svetujejo predvsem pogosto umivanje rok z milom in vodo ter brisanje s papirnato brisačo po umivanju. Te pogoje morajo zagotoviti tako delovne organizacije kot tudi vzgojno-izobraževalni zavodi. Okužbo pri sebi lahko - poleg umivanja rok - preprečimo le tako, da se čim manj dotikamo oči, nosa in ust. Če opazimo, da so se pojavili značilni bolezenski znaki gripe, je pomembno, da omejimo stike z drugimi ljudmi, na zdravnika pa se obrnemo po telefonu.

"Če otrok zboli, ne sodi v šolo oziroma vrtec," je opozorila Kraigherjeva. Enako velja za zaposlene - ti morajo ostati doma, če zbolijo. Še naprej velja, da oboleli ostane doma teden dni od začetka bolezni oziroma dlje, če tako narekuje bolezensko stanje in tako presodi izbrani zdravnik.

Po besedah Kraigherjeve je tudi pomembno, da so v vzgojno-izobraževalnem zavodu vzpostavljeni pogoji za zaznavanje bolezni. Zagotoviti je treba, da otrok, ki zboli, lahko počaka na starše v prostoru, v katerem ni drugih otrok. Če zboli zaposleni, mora o tem obvestiti predstojnika in zapustiti delovno okolje.

Kraigherjeva je poudarila, da bodo na ministrstvu za zdravje in IVZ še naprej spremljali širjenje gripe in sproti ocenjevali, kateri so najpomembnejši ukrepi, ki jih bodo priporočali. "Z izvajanjem priporočil in odgovornim ravnanjem pa lahko vsi skupaj pred gripo zaščitimo sebe in druge," je še poudarila.

Veliko je odvisno od prihoda cepiva

Stroka pričakuje, da bo z jesenjo in hladnejšim vremenom v Evropi nova gripa pogostejša, kot je bila do zdaj. V Veliki Britaniji, kjer so imeli do zdaj v primerjavi z drugimi evropskimi državami največ obolelih, do minulega tedna pa je zaradi nove gripe umrlo 59 ljudi, mediji poročajo o zmanjševanju deleža okužb med prebivalci. Do "vrha" okužb je v tej državi prišlo sredi poletja, tamkajšnje zdravstvene oblasti pa začetek drugega vala okužb pričakujejo jeseni.

Tudi v Sloveniji se naraščanje števila novih primerov gripe počasi umirja, kar je bilo tudi pričakovati, je pojasnila doc. dr. Tatjana Lejko - Zupanc z Infekcijske klinike ljubljanskega UKC. Večina dosedanjih primerov (do konca minulega tedna so jih potrdili 210) je bila namreč "uvožena", gripa pa je povezana s hladnejšimi meseci. Kdaj bo v Sloveniji prišlo do večjega porasta primerov te bolezni, se ne da napovedati: "Lahko se bo začelo septembra, lahko pa tudi kasneje". Glede na izkušnje Avstralije, kjer je bilo v minulih mesecih hladnejše vreme, je lahko Evropa optimistična, pravi Lejko-Zupančeva. Okužb z novo gripo je bilo v Avstraliji namreč nekoliko več kot okužb pri običajni sezonski gripi, a manj kot pri dosedanjih epidemijah.

Na večje število obolelih se pripravljajo, koliko jih v resnici bo, pa je nemogoče reči, je dodala. Veliko je odvisno tudi od tega, kako hitro bodo države dobile cepivo: "Če se bo cepljenje začelo, še preden se bo nova gripa začela bolj množično širiti, bo lahko obolelih le malo ljudi. Če pa bo cepivo prišlo šele takrat, ko bo že veliko obolelih, to ne bo tako bistveno vplivalo na širjenje. Računati je treba na to, da zaščita ne nastopi takoj po cepljenju, temveč traja okoli dva do tri tedne, preden se razvije. To je zagotovo bitka s časom."

Za novo gripo so tudi v Sloveniji obolevali predvsem mlajši ljudje, kar je povezano tudi s tem, da ti več potujejo. Kako pogosto bodo zbolevali starejši, se po besedah Lejko-Zupančeve ne ve, saj z novo gripo doslej niso prihajali v stik. Znano pa je, da je pri novi gripi tveganje za hujši potek bolezni večji pri kroničnih bolnikih, in teh je med starejšimi veliko: "Bolj so ogroženi ljudje s pljučnimi in srčnimi boleznimi, astmo, diabetesom, okvaro imunskega sistema in rakavimi boleznimi. Poleg cepljenja proti novi gripi tem ljudem priporočamo tudi cepljenje proti sezonski gripi."

Glede na izkušnje z južne poloble stroka pričakuje, da bodo tudi v Evropi v hladnejšem vremenu ljudje obolevali za novo gripo ter tudi za običajno sezonsko. Proti slednji se v Sloveniji na leto cepi premalo ljudi, pravi Lejkova. "Nekateri ne verjamejo, da je cepivo učinkovito, nekatere pa najbrž moti, da se je treba cepiti vsako leto, in računajo, da ne bodo zboleli," ugotavlja Lejkova. Pove še, da lahko tudi pri običajni sezonski gripi nastanejo zapleti s pljučnico, še zlasti pri starejših ljudeh, zato je cepljenje zelo smiselno.