Z opozorili guvernerju Marku Kranjcu se je odzvalo tudi Združenje bank Slovenije, a čeprav so še konec julija zahtevali dosledno upoštevanje zahtev, so nam včeraj v Banki Slovenije zatrdili, da ne gre za zahteve, temveč le opozorila in da je presoja obravnavanja tveganj prepuščena bankam. A s spremenjeno odločitvijo centralne banke bankirji, kot nam je zatrdilo več bančnih virov, za zdaj niso seznanjeni.

Sredi junija so banke in hranilnice od guvernerja Marka Kranjca dobile zahtevo, naj kratkoročnih posojil, ki jih komitenti zaradi plačilne nesposobnosti ne morejo vrniti in trenutno plačujejo le obresti, več ne obnavljajo, ampak jih razvrstijo med dolgoročna posojila. Poslovnim bankam je očital, da si z obnavljanjem kratkoročnih posojil izboljšujejo lastni količnik likvidnosti. Banke razmerje med terjatvami in obveznostmi namreč merijo s tako imenovano likvidnostno lestvico, ki jo obveznosti, zapadle v roku 30 dni, zdaj izboljšujejo.

Hkrati so jim naložili, da kratkoročna posojila, ki so jih obnovili več kot dvakrat, razvrstijo v tretji bonitetni razred C, za katerega pa morajo banke iz kapitala oblikovati 25-odstotne oslabitve oziroma rezervacije. Zdaj banke ta posojila večinoma slabijo posamično ali pa jih uvrščajo v skupini A in B, pri čemer morajo za prvo oblikovati za en odstotek rezervacij, za posojila podjetjem iz skupine B pa 10 odstotkov. V centralni banki menijo, da bi morale banke upoštevati določitev iz sklepa sveta Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja, po katerem sodijo podjetja, za katera se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadoščali za redno poravnavo dospelih obveznosti, v razred C.

Bankirji, ki so po mnenju gospodarstva že tako preveč konservativni, so se tako znašli pred določitvijo, ali zmanjšati lastno likvidnost in kapitalsko ustreznost ali pa popolnoma prekiniti servisiranje podjetij, ki so zaradi krize zašla v težave.

V združenju bank, ki ga vodi Dušan Hočevar, so guvernerja sredi julija opozorili, da je določen obseg kratkoročnega kreditiranja povezan z značilnostmi poslovanja podjetij in je normalen poslovni pojav, zaradi česar takšnih posojil po njihovem mnenju "ne gre kar počez uvrščati med dolgoročne angažmaje". Ob tem so dodali, da so banke ročnost naložb prilagodile ročnosti svojih virov. Kot je znano, banke namreč zaradi finančne krize zelo težko pridejo do dolgoročnih virov. Poudarjali so tudi, da banke in hranilnice že zdaj izvajajo "politiko selektivnega podaljševanja oziroma obnavljanja posojil, pri tem pa se opirajo predvsem na kvalitativne kriterije, s katerimi ocenjujejo rizičnost svojih kreditojemalcev". Med drugim so opozorili, da si zaostrovanja pogojev poslovanja v sedanjih kriznih razmerah banke enostavno ne morejo privoščiti, novi pogoji Banke Slovenije pa bi še dodatno ovirali kreditiranje gospodarstva. Ocenili so, da uveljavljanje zahtev centralne banke v trenutku finančne krize ni samo v nasprotju s prizadevanji vlade, ampak je tudi neprimerno, saj lahko povzroči dodaten zastoj v gospodarski aktivnosti. Zato so Banki Slovenije predlagali, naj svoje zahteve odloži.

Toda centralna banka je po zagotovilih bankirjev še konec julija vztrajala pri svojem. Banke bi tako morale kratkoročna posojila "pravilno vključiti v izračun količnikov likvidnosti" najkasneje do 1. oktobra, prevrednotiti pa čim prej. V primeru nespoštovanja prve zahteve je Banka Slovenije že junija napovedala ustrezno ukrepanje in da bo področju vrednotenja posojil "v okviru svojih rednih pregledov poslovanja bank posvečala še posebno pozornost".

Toda včeraj so nam v Banki Slovenije zagotovili, da so banke "zgolj opozorili na nekatere vidike tveganj in jih pozvali k primernemu vrednotenju in izkazovanju finančnih sredstev". Poudarili so, da gre za opozorilo Banke Slovenije, ne za zahtevo po določenem ravnanju, odločitev pa je prepuščena bankam. Tudi ko gre za vrednotenje posojil, je presoja, kako ob upoštevanju ustreznosti zavarovanja klasificirati posamezno posojilo, prepuščena bankam, dodajajo.

suzana.rankov@dnevnik.si, katja.svensek@dnevnik.si