Podobno je doletelo tudi druge bolnišnice. Ali so bili finančni rezi z bolnišnicami usklajeni, nam vče raj na ministrstvu ni uspelo iz vedeti. Ministrstvo bo prihranilo tudi zaradi boljše priprave raz pisne dokumentacije pri javnih naročilih. Samo pri gradbeno-obr tniških instalacijskih delih bodo prihranili več kot 40 odstotkov. Primer onkologije v Ljubljani: na mesto za 2,1 milijona evrov, kolikor bi morali plačati izbranemu po nudniku na prvem razpisu, so pogodbo sklenili za dober milijon evrov.

Zadnji podatki kažejo, da je bil nadzor prehoda na novi plačni sistem izveden le pri 149 od 1842 uporabnikov proračuna.

Pavlinič-Krebsova je zagotovila, da ministrstva dosledno izvajajo sklep o zmanjšanju števila zaposlenih, da so minimizirala študentsko delo in stroške za izobraževanje zaposlenih ter racionalizirala službene poti. Večino predpisov po novem izdelujejo z lastnim kadrom, zunanje strokovnjake pa angažirajo le izjemoma.

Do dodatnih prihrankov naj bi prišli tudi z znižanjem najemnih pogodb ter z zamrznitvijo nakupa računalnikov in programske opreme za eno leto. Posamezne upravne enote načrtujejo tudi ukinitev krajevnih uradov in nekaterih prostorov za sklepanje zakonskih zvez.

Največji delež varčevanja bo nosilo zdravstvo

Poročilo o izvedenih ukrepih kaže, da naj bi daleč največ, kar 236 milijonov evrov, prihranilo ministrstvo za zdravje. Večji del, okoli 150 milijonov evrov, bo šel na račun zmanjšanja investicij v bolnišnicah. Znižanje cen zdravstvenih storitev za 2,5 odstotka, ki velja od aprila, naj bi do konca leta pomenilo prihranek v višini 32 milijonov evrov, zmanjšanje plač v cenah zdravstvenih storitev za 5 odstotkov pa 33 milijonov evrov.

Sredstva za napredovanje zaposlenih morajo po novem zagotoviti izvajalci zdravstvenih storitev sami, s čimer bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) privarčeval 20 milijonov evrov. Enajst milijonov evrov naj bi znašal prihranek pri zmanjšanju deleža amortizacije v cenah zdravstvenih storitev za 20 odstotkov.

Druga ministrstva bodo privarčevala bistveno manj. Ministrstvo za javno upravo bo do konca leta privarčevalo 19 milijonov evrov, od tega 8 milijonov evrov na račun skupnih javnih naročil, 13 milijonov evrov prihranka pa naj bi predvsem zaradi zmanjševanja števila zaposlenih zagotovilo ministrstvo za šolstvo in šport.

Najmanj, le 281.000 evrov, bo, kot pravi poročilo, prihranilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; še največ pri racionalizaciji službenih potovanj. Manj kot milijon evrov bo znašal tudi prihranek ministrstva okolje in prostor.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je po četrtkovi seji vlade napovedala, da bo vlada v javnem sektorju v letošnjem letu privarčevala 303 milijone evrov. Največ, kar 168 milijonov evrov, nameravajo prihraniti pri 20-odstotnem znižanju investicijskih odhodkov, kjer so investicijsko vzdrževanje omejili le na najnujnejša vzdrževalna dela. Od optimizacije notranje organiziranosti, kamor sodi predvsem zmanjšanje števila zaposlenih za 2 odstotka, si vlada obeta 98 milijonov evrov prihranka, od znižanja vrednosti pogodb pri javnih naročilih pa 17 milijonov evrov.

Na četrtkovi seji se je vlada seznanila tudi z vmesnim poročilom o opravljenih nadzorih prehoda na nov plačni sistem v javnem sektorju. Pavlinič-Krebsova je opozorila, da so se pri implementaciji sistema dogajale številne napake. "Občutek ljudi, da je novi plačni sistem nepravičen, je več kot na mestu," je dejala ministrica. Vlada je pristojnim ministrstvom naložila, da do 1. oktobra zagotovijo odpravo vseh nepravilnosti in da do 1. decembra pripravijo dokončno poročilo o opravljenih nadzorih.

V številnih javnih zavodih izplačujejo previsoke plače

Kot smo že poročali, je analiza sistemizacij delovnih mest pri uporabnikih proračuna pokazala, da je ob prehodu na nov plačni sistem prihajalo do neupravičenega višanja zahtevnosti delovnih mest, najizraziteje v sedmi tarifni razred. Več kot polovica takšnih uvrščanj je bila na področju vzgoje in izobraževanja, sledijo področja zdravstva, socialnega varstva, socialnega zavarovanja ter kmetijstva in gozdarstva. Analiza ugotavlja, da je bil zaradi višanja delovnih mest državni proračun oškodovan za 53 milijonov evrov.

Čeprav je vlada naložila pristojnim ministrstvom, da že do konca aprila izvedejo nadzore prehoda na novi plačni sistem, pa zadnji podatki kažejo, da je bil le-ta izveden le pri 149 od 1842 uporabnikov proračuna ali pri zgolj 8 odstotkih. Ministrstvo za javno upravo ugotavlja, da je bil nadzor pomanjkljivo izveden predvsem na ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za šolstvo in šport.

Ob upoštevanju nizke pokritosti nadzorov so skupni prihranki za plače trenutno ocenjeni na 5,1 milijona evrov na letni ravni oziroma na okoli 190 evrov na javnega uslužbenca. Največ neupravičenih plač izplačuje RTV Slovenija; na letni ravni za 1,5 milijona evrov ali 818 evrov na zaposlenega. Previsoke plače izplačujejo tudi v Cankarjevem domu, Narodni in univerzitetni knjižnici, Narodni galeriji ter nekaterih drugih muzejih, knjižnicah in gledališčih.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naj bi letno odštelo zaposlenim 1,7 milijona evrov preveč, pri čemer so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo in na Gozdarskem inštitutu Slovenije letne plače na zaposlenega neupravičeno povišale za več kot 2000 evrov. Med 1000 in 2000 evri letno preveč prejemajo tudi na številnih drugih inštitutih. Izjema je Inštitut Jožef Stefan, kjer so plače celo nekoliko nižje, kot bi morale biti.

Zelo radodarni so bili tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na letni ravni so s previsokimi plačami oškodovali davkoplačevalce za 1,6 milijona evrov ali za 946 evrov na uslužbenca.