Za generalne direktorje in generalne sekretarje v ministrstvih, za direktorje vladnih služb, direktorje organov v sestavi ministrstev, za vodje kabinetov ministrstev in načelnike upravnih enot bo dovoljeni znesek po novem znašal 61 evrov, za njihove namestnike pa 47 evrov. Vodjem služb in sektorjev bo država plačala 30 evrov, uradnikom pa 15 evrov telefonskih stroškov na mesec.

Omejitev bi, če bi veljala že junija, udarila po žepu vsaj osem ministrov in ministric. Toliko jih je namreč junija "zatelefonarilo" več kot 110 evrov. Resnici na ljubo je od tega kar šest takih, ki so presegli tudi trenutno veljavno omejitev 146 evrov.

Ure klicev iz tujine

Največ, 408 evrov, je zapravil minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Visoki znesek na ministrstvu upravičujejo z dejstvom, da je bil Pogačnik junija trikrat službeno v tujini, in sicer najprej na neformalnem, potem pa še na rednem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo na Češkem in v Luksemburgu, obiskal je tudi avstrijsko Koroško. A vsega skupaj je bil Pogačnik v tujini le pet dni v celotnem mesecu. Ker je po obrazložitvi Pogačnik iz tujine opravljal "številne delovne obveznosti", bo vodji kabineta predsednika vlade posredoval pisno obrazložitev "utemeljene prekoračitve mesečnega komuniciranja", so pojasnili na ministrstvu. Ali drugače, minister prekoračene uporabe ne namerava plačati.

Ker aprila in maja ni presegel limita, aprila je bila njegova poraba celo zelo nizka (slabih 25 evrov), smo naredili informativni in hipotetični izračun. Če je recimo minister v Sloveniji telefoniral v višini limita, torej za 146 evrov, je v tujini porabil 262 evrov. Glede na cene klicev iz tujine, ki v območju evra znašajo 0,516 evra na minuto, bi Pogačnik, če bi celoten znesek zapravil za klice iz tujine, moral v petih dneh opraviti kar osem ur klicev. Stroški uporabe interneta so seveda višji.

Najmanj sta junija zapravila minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter finančni minister Franc Križanič, ki je sicer aprila presegel limit s 165 evri stroškov. Sama pa si vse pogovore po mobilniku plačujeta premier Borut Pahor in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Med poslanci največ telefonira Rop, najmanj Janša

Poslanci in generalna sekretarka državnega zbora lahko na račun državnega zbora z uporabo službenih mobilnih telefonov in brezžičnega interneta prek SIM-kartice na službenih prenosnih računalnikih zapravijo kar 3000 evrov na leto, kar je povprečno 250 evrov na mesec. To pomeni, da bodo poslanci lahko telefonirali za več kot dvakrat več kot ministri. Za čas, ko so na službeni poti v tujini, imajo pravico še do dodatne kvote, in sicer do višine 12,5 evra za vsak dan službenega potovanja v tujini.

Podatki od januarja do junija kažejo, da večina poslancev najbrž (radodarne) letne kvote ne bo presegla. Le štirje poslanci so namreč v navedenih mesecih vsaj enkrat presegli 250 evrov. Mesečni rekorder je Anton Rop (SD), ki je januarja telefonaril in brskal po internetu kar za dobrih 400 evrov z DDV, aprila za 289 evrov, več kot 200 evrov je zapravil tudi junija. Ropu sledi predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki je aprila zapravil 332 evrov, junija pa 278. Franci Kek (Zares) je 287 evrov zapravil februarja, Marjan Bezjak (SDS) pa v istem mesecu 270. Slednji je šel čez 200 evrov še januarja in junija, Miran Gyorek (SNS) februarja, marca in aprila, še pet poslancev je prebilo mejo 200 evrov vsaj v enem mesecu letošnjega leta.

Najmanj so za službene telefone in internet v minulih dveh mesecih zapravili poslanec SNS Bogdan Barovič ter SDS-ova Janez Janša in Darko Menih. Noben od njih ne maja ne junija ni presegel petih evrov.

Sekretarjem poslanskih skupin plačuje državni zbor stroške mobilne telefonije in interneta do 1500 evrov na leto, drugim uslužbencem pa do 1260 evrov na leto. Poraba za pogovore po mobilnih telefonih je za uslužbence državnega zbora od januarja do junija 2009 znašala 22.410 evrov, poraba za pogovore po stacionarnih telefonih pa 64.409 evrov.