Vsi drugi so še v fazah gradnje, projektiranja ali celo šele dogovorov o tem, kje regijsko odlagališče sploh bo, kot je primer na Gorenjskem. Zato bodo s spremembo uredbe, ki ureja odlaganje odpadkov na deponijah, na ministrstvu za okolje omogočili 20 deponijam, da do vzpostavitve regijskih centrov še obratujejo, a ne dlje kot do konca leta 2015.

Spremembe uredbe bodo predvidoma danes sprejete na vladi, v petek objavljene v Uradnem listu in bodo začele veljati v soboto. Odlagališča, ki želijo podaljšati obratovanje še po 15. juliju, pa morajo do tega datuma podati vlogo na agencijo za okolje. Brigita Šarc je potrdila, da imajo že zdaj na agenciji 16 takih vlog, čeprav pravna podlaga zanje, torej uredba, še ni sprejeta. Okoljski minister Karl Erjavec je poudaril, da bodo na agenciji te vloge obravnavali prednostno in čim prej deponijam, ki bodo izpolnjevale pogoje, izdali okoljevarstvena dovoljenja. Deponije pa lahko obratujejo, dokler te odločbe (torej dovoljenja ali zavrnitve) ne dobijo, čeprav jim trenutno okoljevarstveno dovoljenje poteče 15. julija.

Za 11 milijonov evrov jamstev

Erjavec je pojasnil, da bodo obratovanje lahko nadaljevala le tista odlagališča, ki imajo dovolj prostora za odlaganje odpadkov do leta 2015 in bodo izpolnjevala skoraj vse take standarde, kot so potrebni za tako imenovana dovoljenja IPPC za regijske deponije. Podaljševanje obratovanja pa bo tudi drago. Upravljalci deponij bodo morali predložiti finančno jamstvo, na primer bančna jamstva ali depozite, s katerimi bodo zagotovljena sredstva za obratovanje deponije, njeno zapiranje in spremljanje vplivov na okolje še po zaprtju. In če je zadnje za tiste, ki bodo prenehali obratovati ta mesec, nujno za dobo deset let, potem bodo morale deponije, ki se bodo zapirale že leto ali dve pozneje, ta monitoring opravljati kar 30 let po zaprtju. V primeru odlagališča Kovor bi po ocenah ministrstva tako finančno jamstvo znašalo kar okoli 300.000 evrov na mesec, skupno pa kar 11 milijonov evrov. Zato je bilo včeraj na posvetu ministrstva za okolje z upravljalci deponij in izvajalci zbiranja in odvoza odpadkov že slišati razmisleke, da bi bilo morda vseeno bolje deponije, tudi če izpolnjujejo pogoje za podaljšanje delovanja, zapreti, saj se s tem izognejo precejšnjim stroškom.

Odvoz smeti se bo podražil

Pričakovati je mogoče tudi bistveno povišanje cen odvoza in odlaganja smeti, ki jih plačujejo občani. Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor pravi, da so trenutne cene prenizke. Del razloga, da bo dvig cen potreben, tiči v finančnih jamstvih, ki jih morajo zagotoviti, prav tako morajo povsod zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov, saj na deponije ne bo več mogoče odlagati vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov, torej bodo občine morale nekaj vložiti v infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov, sortirnice odpadkov in ponekod tudi kompostarne. Slovenija mora za najmanj 35 odstotkov zmanjšati količino odloženih odpadkov na deponijah. Kmalu bodo na ministrstvu pripravili poseben pravilnik o metodologiji izračuna cen vseh komunalnih storitev, tudi odvoza smeti, ki jo bodo morali izvajalci storitev upoštevati.

Novost pa je, da bo poslej ministrstvo za okolje preverjalo le strukturo cene, torej če je postavljena v skladu s to metodologijo, ne pa tudi višine cene. Ta bo po novem v pristojnosti občin.