Poleg tega je treba odgovoriti na vprašanja, kako zagotoviti dostojne pokojnine tudi prihodnjih generacij upokojencev, kako doseči daljše obdobje aktivnosti ter zvišanje dejanske upokojitvene starosti in deleža zaposlenih v starostnem obdobju med 55 in 64 leti, je navedeno v gradivu vlade za konferenco, ki bo namenjena strukturnim reformam in bo 7. julija.

V vladi pa se sprašujejo tudi, katero načelo in kakšen način usklajevanja pokojnin lahko najustrezneje zagotavlja ohranjanje razmerja med pokojnino in plačo ter kako spodbuditi mlajše generacije k vlaganju v varno starost.

Pri modernizaciji pokojninskega sistema bodo preučili številna vprašanja, kot so odvisnost višine pokojnin od višine vplačanih prispevkov, malusi in bonusi za predčasno oziroma poznejšo upokojitev za posameznike, znižanje prispevnih stopenj za zaposlene in delodajalce, nadomestitev izpada prispevkov z novimi davki na luksuz, nepremičnine, obremenjevanje okolja, porabo energije in drugo.

Obravnavali naj bi tudi plačevanje prispevkov in akumulacijo upravičenj do pokojnine od vseh oblik dela za plačilo, starost za upokojitev v kombinaciji z delovno dobo ter znižanje prispevkov delodajalcev za ohranjanje zaposlenih delavcev, ki dosežejo starost za upokojitev.

Dotaknili se bodo tudi dodatnega pokojninskega zavarovanja s ciljem, da bi ga modernizirali in vzpostavili učinkovit sistem drugega stebra, vključno s povišanjem vplačil (sistem davčnih olajšav, plačna politika), povišanja donosnosti sredstev in strožjega nadzora nad izvajalci.

Medresorska strokovna skupina, ki je bila oblikovana na ministrstvu za delo, naj bi do poletja pripravila potrebne študije in predloge za modernizacijo. S temi, tudi alternativnimi, predlogi bodo seznanili vse socialne partnerje in javnost ter jih povabili k razpravi. Novi pokojninski zakon naj bi začeli uveljavljati z letom 2011.

Veljavni sistem usklajevanja pokojnin se je v času krize izkazal za neustreznega, saj ne upošteva dogajanja na trgu dela oziroma ne sledi dogajanju na področju rasti plač in bruto domačega proizvoda, opozarjajo v gradivu. Posledica takšnega načina usklajevanja pokojnin je, da je rast pokojnin v letu 2008 presegla rast plač in po napovedih se bo enako zgodilo tudi v letošnjem letu.

Pokojninska reforma iz leta 2000, ki je uvedla relativno velike postopne reze v pokojnine in zmanjševanje na novo odmerjenih pokojnin, je zagotovila, da je bil pokojninski sistem ob danih razmerah na trgu dela in gospodarski rasti, relativno vzdržen. Dejanska upokojitvena starost prejemnikov starostnih pokojnin je zaradi reforme iz leta 2000 vsa leta naraščala, v letu 2008 pa se je v primerjavi z letom poprej rast ustavila pri 59 letih in dveh mesecih.

Slovenija ima navkljub reformi dejansko upokojitveno starost med najnižjimi v Evropi, saj je dejanska upokojitvena starost naraščala prepočasi. Posledica tega je tudi, da je v Sloveniji delež zaposlenih v starostnem obdobju od 55 do 64 let med najnižjimi v državah EU.

Po podatkih Evropske komisije naj bi se do leta 2050 v EU življenjska doba povečala v povprečju za šest let. V Sloveniji naj bi bilo glede na trenutno stanje leta 2050 24 odstotkov manj prebivalcev v starostnem razredu med 15 in 64 let, in za 97 odstotkov več prebivalcev v starostnem razredu 65 let in več. Podobne ocene navaja tudi OECD.

Veljavni pokojninski sistem je po nekaterih izračunih fiskalno vzdržen do leta 2020. Vendar so ti izračuni narejeni na predpostavki normalnih gospodarskih razmer. Ne glede na gospodarske razmere pa se vzdržnost pokojninskega sistema začne drastično spreminjati po letu 2020. Projekcije slovenskega pokojninskega sistema so zaskrbljujoče, če pokojninski sistem presojamo z vidika dveh glavnih ciljev - dolgoročne vzdržnosti sistema in dostojnih pokojnin, še navaja gradivo za konferenco.