Pahor je predstavnikom sindikatov, delodajalcev, upokojencev, kmetov, mladih, nevladnih organizacij in opoziciji v vabilu pojasnil, da so nujni predvsem modernizacija pokojninskega in zdravstvenega sistema, reforma socialne varnosti, modernizacija javne uprave, davčne spremembe in prestrukturiranje gospodarstva.

Vlada v izhodiščih za razpravo na konferenci ugotavlja, da je kriza opozorila na "krhko stabilnost in vzdržnost" zdajšnjega pokojninskega sistema, še bolj skrb zbujajoče pa so različne študije in projekcije o vzdržnosti in višini pokojnin. Med krizo se je po oceni vlade kot neustrezen pokazal tudi veljavni sistem usklajevanja pokojnin, ki, kot ugotavlja vlada, ne upošteva dogajanj na trgu dela. Zaradi tega je rast pokojnin v lanskem letu presegla rast plač, enako pa naj bi se zgodilo tudi letos. Na tak način naj bi bili upokojenci v primerjavi z aktivno generacijo v privilegiranem položaju, to pa lahko po oceni vlade povzroči medgeneracijski konflikt.

Za rešitev takšnih in podobnih vprašanj je bila na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kot smo že poročali, oblikovana medresorska delovna skupina, ki bo pripravila predloge za modernizacijo pokojninskega sistema. Socialni partnerji in preostala javnost naj bi predloge preučili čez poletje, jeseni pa naj bi se razprava nadaljevala. Novi pokojninski zakon bi se po načrtih vlade začel uveljavljati že z letom 2011.

Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na včerajšnji tiskovni konferenci pozvala vlado, naj pokojninske reforme ne vodi kot "državno skrivnost", temveč v sodelovanju s socialnimi partnerji. "Imamo občutek, da se reforma pripravlja na skrivaj in da gradiva, ki ga bomo naposled dobili, ne bomo več mogli spreminjati," je opozorila Böhmova. Svoje bojazni utemeljuje s tem, da vlada v medresorsko delovno skupino za modernizacijo pokojninskega sistema ni vključila socialnih partnerjev. Ker zadnja reforma iz leta 1999 po mnenju ZSSS še vedno daje rezultate, ocene vlade pa kažejo, da sedanji sistem zagotavlja vzdržnost pokojninskega sistema vsaj še do leta 2020, se v ZSSS zavzemajo le za nujno potrebne spremembe, ne pa za korenito "reformo reforme".

"Zadnja reforma iz leta 1999 še vedno daje rezultate. Upokojitvena starost pri moških se je od leta 2000 do 2008 dvignila za 11 mesecev, pri ženskah pa za leto in pol, kar je izredno velik skok v primerjavi s tujino. Število zavarovancev raste zadnje leta hitreje kot število upokojencev, delež pokojnin v BDP pa se znižuje," ugotavlja predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Pokojninski sistem mora biti stabilen, varen, ekonomsko vzdržen in pravičen, opozarja Semolič. Zaradi tega se v ZSSS zavzemajo za ohranitev obveznega pokojninskega zavarovanja, ki je po njihovi oceni najbolj stabilen pokojninski sistem, medtem ko so se naložbeni skladi v dodatna pokojninska zavarovanja, zlasti v zdajšnji krizi, izkazali kot zelo ranljivi, nizka pa je tudi njihova donosnost. Po Semoličevem mnenju ne bo zadostovalo "niti deset stebrov", če mladim ne bomo zagotovili varnih oblik zaposlitve in poštenih plač. "To je edina pot, s katero lahko spodbudimo mlajše generacije k varčevanju za varno starost," je prepričan Semolič. V ZSSS menijo, da bi morali podaljševanje delovne aktivnosti stimulirati zgolj s prijaznimi metodami v obliki prostovoljnih bonusov, dvigu starostne meje za upokojitev moških in žensk na 65 let pa ostro nasprotujejo. "Tistim, ki so začeli delati v najzgodnejših letih, zdravje ne dopušča takšnega podaljšanja delovne dobe, obenem pa za starejše delavce tudi ni prostih delovnih mest," je opozoril Semolič. V ZSSS "absolutno nasprotujejo" tudi znižanju prispevnih stopenj za pokojninsko blagajno. "Le kako naj bi to storili, ko pa se viri znižujejo? Edina alternativa bi bila prenos sredstev na proračun, s čimer bi se znižala avtonomnost pokojninske blagajne, obenem pa bi v pokojninski sistem vstopila logika kapitala in s tem zmanjšanje pravic," je opozoril Semolič.